Alžirci spet lovijo merjasce

Skupina lovcev s puškami na ramah se v družbi lovskih psov odpravlja v goščavo, da bi uplenila kakšnega lepega merjasca. Nekoč zelo priljubljeni lov na divje svinje se po dveh desetletjih vrača v Alžirijo, potem ko so ga oblasti prepovedale zaradi številnih napadov islamskih skrajnežev.

Prebivalci Tenije, ki leži le kakih 55 kilometrov vzhodno od prestolnice Alžir, so bili v devetdesetih letih pogosta tarča islamskih gverilcev, ki so vdirali v njihove domove in iskali kakršno koli orožje, s katerim bi se lahko borili proti vladnim silam. Oblasti so civilistom zato zasegle vse puške in pištole, hkrati pa prepovedale tudi lov na divje svinje.

Divjih prašičev je preveč

Pred izbruhom islamističnega nasilja je bil lov na omenjene živali v Alžiriji priljubljena lovska dejavnost. Okoli 60.000 lovcev iz 320 lovskih družin iz vse države je na leto uplenilo okoli 50.000 merjascev. »Lovljenje je bilo prepovedano leta 1993 zaradi terorizma,« pravi predsednik alžirske lovske zveze Jusef Hami. Prepoved sicer še vedno velja, a za lov na divje svinje se zdaj lahko dobi posebno dovoljenje. Težava pa je, ker je strelivo za lovske puške še vedno ilegalno. »Treba se je znajti,« se nasmehne Hami.

V zadnjih dveh desetletjih so se divji prašiči tako namnožili, da se živali odpravljajo iskat hrano tudi v mesta, tako da so morale oblasti organizirati že več odstrelov, da bi zmanjšale njihovo število. Toda lovske odprave so pod strogim nadzorom, da se lovcev ne bi zamenjalo z islamskimi gverilci, ki so se pred vladnimi silami zatekli v goščavo. Še prejšnji mesec, le dva dni po predsedniških volitvah, je bilo v napadu islamskih skrajnežev v bližnji Kabili ubitih 11 vojakov.

Potencialni vir zaslužka

Eden od lovcev, ki so se odpravili na lov, je novinarjem zaupal, kako so se v goščavo pri Teniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja upali iti samo najpogumnejši. Vodja lovske odprave, nekdanji vojaški častnik Said, ki mu pravijo kar ami oziroma stric, dodaja: »Pred leti so nas poklicali z Univerze Bab Ezuar (v vzhodnem delu Alžira, op. a.) in nas prosili, da jim priskočimo na pomoč. V enem samem dnevu smo ustrelili 74 divjih prašičev.« Said kot nekdanji vojak skrbi za zveze z vojsko, da se ne bi zgodila neljuba zamenjava z uporniki, pred vsako odpravo pa vidno neučakanim lovcem razloži pravila lova in vedenja v goščavi.

»Dober dan se mora dobro končati, brez vsakega incidenta,« pojasni Jusef Hami, ki je prepričan, da bi lov na divje svinje lahko postal dober vir zaslužka za lokalno skupnost in okrepil turizem.

Kako prodati meso?

A če bo Alžirija želela izvažati meso merjascev, ki marsikje po svetu velja za specialiteto, v muslimanskih državah pa je prepovedano, bo naletela na administrativne težave, saj se alžirski veterinarji na fakultetah ne učijo o boleznih svinj. »Za uplenjenega merjasca ne moremo izdati zdravstvenega certifikata,« pojasnjuje Tarik Ladžuz, veterinar iz Alžira.

Meso divjih prašičev tako zdaj na črno prodajajo tujim priseljencem, predvsem precej številni kitajski skupnosti, ki živi v Alžiriji, v njem pa uživajo tudi nekateri domačini, ki se ne ozirajo tako zelo na verske smernice glede (ne)uživanja svinjine. »Na koncu vsakega lova divje prašiče oderemo in razrežemo, da lahko vsakdo vzame svoj del,« pravi eden od lovcev, Abdelmadžid, ki priznava, da meso speče sam na vrtu, da ne bi vznemirjal žene in otrok.