Zagotovo vam je že kdaj na tla padel kos hrane. Hitro ste se sklonili, ga malce popihali in obrisali ter pojedli, prepričani, da se nanj še niso naselili novi prebivalci. Legenda pravi, da imamo pet sekund časa, preden začno na živila, ki se nam izmuznejo iz rok, plezati mikroorganizmi, ki niso nujno neškodljivi za naše zdravje. No, pri ameriški reviji Time so se lotili prav tega vprašanja in na pomoč poklicali strokovnjake za prehrano in higieno, da bi ugotovili, ali je to, kar pade na tla, res nenevarno.
Pravilo nič sekund
Dosedanje raziskave kažejo, da kar 70 odstotkov Američank in 56 odstotkov Američanov verjame, da je tistih pet sekund dovolj, da je padla hrana še neškodljiva, pravi Paul Dawson, strokovnjak za varnost in kakovost prehrane na južnokarolinski Univerzi Clemson. Njegova ekipa se je znanstveno lotila preverjanja pravila petih sekund. A kakor pravi prof. Dawson, je uživanje živil, ki so se dotaknila tal, vedno tvegano početje.
»Uživanje hrane, ki je padla na tla, je primerljivo z vožnjo brez pripetega varnostnega pasu,« pravi prof. Dawson. »Lahko bi se vse življenje vozil nepripet in ne bi nikoli imel prometne nesreče. A to še ne pomeni, da sem varen, če nisem privezan,« pojasnjuje.
Dawsonova ekipa je merila čas, ki ga nevarne bakterije, kot je salmonela, potrebujejo, da se preselijo z različnih podlag, se pravi z lesa, ploščic ali preproge, na suho (kruh) ali vlažno hrano (špageti z bolonjsko omako). In kaj je ugotovila? Čas, ki ga hrana preživi na tleh, dejansko vpliva na to, koliko bakterij pride nanjo. Poleg tega se določena živila na določenih tleh bolj navzamejo mikroorganizmov, denimo vlažna hrana na ploščicah. A ne glede na vrsto hrane in podlago, kamor pade, veliko za zdravje škodljivih bitij skoraj takoj skoči nanjo, pojasnjuje prof. Dawson.
Po petih sekundah se je nanjo naselilo od 150 do 8000 bakterij, po celi minuti pa je bila številka desetkrat višja. In pri nekaterih sevih salmonele je za okužbo dovolj že deset bakterij, kar je precej manj kot pri E. coli, kjer se lahko okužimo »šele« s 100 bakterijami (pri njenih nevarnih sevih, seveda).
»Sam zagovarjam pravilo nič sekund. Če so na tleh bakterije, bodo prišle na vašo hrano,« zatrjuje Paul Dawson.
Primerjalni testi
Pred nedavnim je Dawsonove poskuse z različnimi bakterijami, kot sta Escherichia coli in Staphylococcus aureus, ponovila tudi ekipa biomedicinskega znanstvenika Anthonyja Hiltona na Univerzi Aston v Britaniji. In rezultati niso bili prav nič drugačni.
»Večina bakterij je prišla na hrano takoj ob dotiku,« razlaga Hilton. »Hitreje ko jo dvignemo, manj bakterij bo prišlo nanjo.« A to še ne pomeni, da nas bo hitra rešitev padle hrane s tal zavarovala pred mikrobi.
Kaj pa tista, ki pade na katero drugo površino, kot je delovna miza? Vse je odvisno od tega, ali so na njej bakterije, ki povzročajo bolezni, odgovarja prof. Dawson. V razmislek: raziskovalci z državne univerze v Arizoni so ugotovili, da na povprečni delovni mizi živi tudi po večstokrat več bakterij kakor na povprečnem sedalu stranišča.
Seveda ne moremo vedeti, koliko nevarnih bakterij je na kateri koli površini. Lahko pa zapišemo takole: če nam hrana pade na tla, jo poberimo čim hitreje, pet sekund mislimo na to, da lahko zbolimo že zaradi nekaj deset bakterij, nato pa si vzemimo minuto, da razmislimo, kam nam je padla in ali jo je še vredno pojesti.
Še nekaj sočnih dejstev
� Na dobrih devetih desetinah podplatov naših čevljev prebivajo črevesne bakterije.
� Na tleh pred kuhinjskim koritom je dvakrat več bakterij kot v košu za smeti.
� Gobica za pomivanje posode vsebuje 60-krat več bakterij kot pasja skleda.
� Na ohišju toaletnega papirja je 150-krat več bakterij kakor na straniščnem sedalu.
� Na povprečnem mobilniku živi okoli 25.000 bakterij, med katerimi je četrtina stafilokokov.
� Dno ženske torbice je lahko pravo leglo bakterij.
� Na srečo je večina bakterij na omenjenih površinah za zdravega človeka neškodljiva.
