Zgornji dom japonskega parlamenta je konec prej- šnjega tedna sprejel zakon, ki dovoljuje cesarju Akihitu abdicirati – postal bo prvi cesar v več kot 200 letih, ki se bo odpovedal prestolu, pred njim je to naredil cesar Kokaku leta 1817 –, razpravljali pa bodo tudi o možnosti, da bi prestol krizantem lahko nasledile ženske. Akihito, star je 83 let, vlada od leta 1989, leta 2003 je imel operacijo zaradi raka, 2012. je prestal poseg na srcu, že avgusta lani pa je izrazil strah, da bo zaradi starosti in zdravstvenih težav težko opravljal svoje dolžnosti. Japonski mediji poročajo, da bo priljubljeni cesar prestol krizantem konec leta 2018 prepustil najstarejšemu sinu, kronanemu princu Naruhitu, ki bo tako v začetku naslednjega leta postal že 126. cesar.
Akihito bo, kot rečeno, postal prvi cesar v več kot dvesto letih, ki se bo umaknil s prestola, zakon, ki mu to dovoljuje, velja samo zanj, ne pa tudi za njegove naslednike, vsebuje pa sicer nezavezujoč poziv vladi, naj poišče način, s katerim bo zagotovila stabilnost monarhije v prihodnosti. Akihitova upokojitev in skorajšnja zaroka njegove vnukinje princese Mako – ki se bo s poroko odrekla nazivu in bo postala navadna državljanka – sta znova obudili vprašanje o krizi glede nasledstva prestola: tega lahko namreč zasedejo le moški. Japonska cesarska družina se lahko pohvali z najdaljšo dedno linijo, ki sega več kot 2600 let v preteklost.
A ko bo Mako zapustila 18-člansko kraljevo družino, v kateri je kar 13 žensk, bodo le še štirje nasledniki: 57-letni Naruhito, njegov mlajši brat Akišino in njegov mlajši sin, 10-letni princ Hisahito, ter cesarjev 81-letni brat princ Masahito. Opozicija je zahtevala, da bi dovolili klavzulo, po kateri bi princese ustvarjale svoje veje znotraj cesarske družine tudi po poroki z navadnimi državljani; to bi jim omogočilo nadaljevanje cesarskih dolžnosti in, kar je najpomembneje, njihovi sinovi bi lahko nasledili prestol. No, raje kot to, pravijo strokovnjaki, naj vlada kar najhitreje najde načine, kako bo zagotovila stabilno nasledstvo, med njimi tudi možnost, da lahko prestol nasledi ženska. Takšnemu ukrepu je naklonjena javnost, premier Šinzo Abe in drugi konservativci pa ne
