V počitniških časih, ko se Slovenci v velikem številu selimo na oddih k južnim sosedom, se tudi za mejo odvijajo številne zanimive razstave in kulturne prireditve. Tako se bo ta četrtek v Poreču začel že 54. Annale – mednarodna razstava sodobne umetnosti, katere začetki segajo v leto 1961. Poleg leto starejšega Beograjskega salona je to najstarejši tovrstni dogodek na prostoru nekdanje Jugoslavije. Tudi letos bo na ogled v galerijskem prostoru Istarske sabornice (Istrski pokrajinski parlament), ki je v starem mestnem jedru in je bila nekoč frančiškanska cerkev, danes pa ima vlogo mestnega muzeja.
Vsako leto se tema razstave spreminja, letos je Great Undoing/Velika razčlenitev, kustosinja pa je Branka Benčić. Glavni organizator je tokrat Andi Bančić. Da je projekt velik, nas prepriča že zgolj seznam umetnikov, ki so doslej sodelovali na njem: Andy Warhol, Joseph Beuys, Aleksandar Srnec, Ivan Picelj, Dušan Džamonja, Vanessa Beecroft, Dalibor Martinis in drugi. »Od znanih slovenskih avtorjev, ki so sodelovali in razstavljali na Annalu, praktično ni niti enega, ki ni imel velikega vpliva tudi na slovensko likovno sceno. Lahko jih navedem samo nekaj, ki jih osebno poznam: Metka Krašovec, Lojze Logar, Herman Gvardijančić, Emerik Bernard in Andraž Šalamun,« nam je zaupal akademski slikar Sebastijan Vojvoda, ki je diplomiral v Ljubljani, nato pa v Poreču prevzel vodenje likovnega oddelka Pučkog otvorenog učilišta, ki je osrednji organizator razstave.
»Zgodovina Annala je predolga, da bi jo lahko strnili v tako kratek pogovor, ker je imela nekoliko razvojnih faz. Danes, v času finančne krize, le s težavo vzdržujemo raven tovrstne ekskluzivne manifestacije. To bi seveda morala biti odgovornost celotne skupnosti.« Eden izmed motivov za ustanovitev Annala je bila prav želja, da se obudi Poreč kot zaspano provincialno mesto, ki je bilo med drugo svetovno vojno več kot 30-krat bombardirano in je izgubilo skoraj vso avtohtono prebivalstvo, hkrati pa ima osupljivo kulturno dediščino. Najdemo številne gotske in baročne palače ter tudi iz obdobja romanike, izpostaviti pa velja Evfrazijevo baziliko, ki je pod zaščito Unesca.«
Na četrtkovem odprtju se bo obiskovalcem predstavila skupina zanimivih in prodornih avtorjev: Igor Eškinja, Goran Petercol, Ben Cain, Tina Gverović, Vlatka Horvat, David Maljković, Laura Prouvost, Shaun Gladwell, Zlatko Kopljar, Marko Lulić, Damir Očko in Alejandro Cesarco. »V organizacijskem odboru Annala so dolga leta sodelovali Zoran Kržišnik, direktor Moderne galerije v Ljubljani, Miodrag Protić, direktor Muzeja sodobne umetnosti v Beogradu, Ivo Vejvoda, ambasador SFRJ v Franciji, in številne druge pomembne osebnosti iz jugoslovanskega kulturnega miljeja. Med letoma 1965 in 1974 je imela razstava močan mednarodni značaj, tako smo 1970. gostili Francijo z deli velikanov, kot so Juan Miró, Pablo Picasso, Paul Signac in Maurice Utrillo,« je sklenil Vojvoda.
Med ustanovitelji Annala sta bila tudi akademska kiparja in slikarja Dušan Džamonja in Edo Murtić, ki nista mogla verjeti, kako dolgoročne posledice za turistični razvoj mesta bo imela njuna zamisel, da v zapuščenih prostorih stare hiše iz romanike organizirajo razstavo kolegov. »Mesto je v dolgih letih podedovalo ogromno zbirko umetnin, ki so jih umetniki podarili po razstavi, med njimi so kipi in druga dela največjih mojstrov jugoslovanskega modernizma, ki še danes krasijo javne površine kraja,« je pojasnil Sebastijan Vojvoda. |
