Zvončki so zazvonili prehitro
Po podatkih programa Copernicus (Copernicus Climate Change Service) je bil januar 2024 globalno najtoplejši januar doslej, bil je 0,12 °C toplejši od januarja 2020, prejšnjega najtoplejšega januarja, in 1,66 °C toplejši od ocene predindustrijskega povprečja za obdobje 1850–1900.
Tudi podnebne analize slovenskih klimatologov kažejo, da je bil januar 2024 v Sloveniji na državni ravni nadpovprečno topel, nadpovprečno namočen in še nadpovprečno osončen. Nadpovprečno toplo vreme v Sloveniji vztraja tudi v februarju: med 8. in 10. februarjem so izmerili celo rekordno visoke temperature zraka, saj so bile povprečne dnevne temperature več kot 10 °C nad povprečjem 1991–2010.
Prezgodnja pomlad se kaže tudi v rastlinskem svetu; leska je v nižinskem delu Slovenije že odcvetela, zdaj praši že jelša.
Štiriindvajseti februar, god sv. Matije, ki pa po ljudskem izročilu led razbije, če ga ni, pa ga naredi, letos prinaša dež in vonj po snegu. Po podatkih Arsa bo meja sneženja sprva visoko, a se bo postopno spuščala tudi do nadmorske višine okoli 1000 m. V alpskih dolinah lahko sneži do nižin. Tudi v nadaljevanju kaže na nestanovitno vreme s pogostimi padavinami, ki bodo obilnejše še zlasti v hribovitih krajih na zahodu. Jutranje temperature bodo večinoma nad lediščem, dnevne okoli 10 °C.
Ko zvončki cingljajo
Prezgodnja pomlad se kaže tudi v rastlinskem svetu; leska je v nižinskem delu Slovenije že odcvetela, zdaj praši tudi jelša. Zvončki pravzaprav zelo prehitevajo dolgoletna povprečja: na Vrhniki so se pojavili kar 26 dni, v Lescah in Bohinjski Češnjici ter Sevnem pa 20 dni prej kot v dolgoletnem obdobju 1991–2020. Na Vrhu nad Želimljami je bilo še bolj drastično, tam so se pojavili kar 35 dni prej kot običajno.
Ne hitimo z delom
Priporočamo, da z delom na vrtu ne hitimo preveč, saj največje težave v zadnjih letih povzroča vreme, ki februarja in marca že prinese toploto, aprila pa ohladitve. Treba je dobro spremljati vremensko napoved in temperature tal, preden se odločimo za premik rastlin v neogrevane rastlinjake ali celo na plan. Če sadimo v prehladna tla, rastlina potrebuje več časa in energije, da se prilagodi, s tem ne pridobimo zgodnejšega pridelka, pa še nevarnost obstaja, da nam ga vzame pozeba.
Navadni mali zvonček (Galanthus nivalis) je sicer zelo priljubljena spomladanska rastlina. Običajno raste v večjih skupinah in takoj zatem, ko skopni še zadnji sneg, tedaj pobeli obronke gozdov ter rastišča v polsenci. Iz čebulice poženeta dva sivozelena pritlična lista, neolistano steblo pa nosi kimast cvet. Zunanji cvetni listi so popolnoma beli, notranji pa so krajši in imajo na koncu zeleno liso v obliki na glavo obrnjene črke v.
Meja sneženja bo sprva visoko, potem pa se bo spuščala.
Pospravljanje vrta
Suhi in topli dnevi so omogočali pospravljanje vrtov: odstranjujemo listje in vejevje, ki smo ga odrezali z dreves. To je tudi čas za obrezovanje grmov zelišč in jagodičevja ter cvetlic, pospravljanje pomrznjenih rastlin. Najbolje, da ostanke shranimo na kompostni kup, če ga imamo. Na vrtu še vedno pobiramo por, motovilec, brstični, glavnati ohrovt in prezimni radič. Vse te vrtnine prezimijo na prostem.
Štiriindvajseti februar, god sv. Matije, ki po ljudskem izročilu led razbije, če ga ni, pa ga naredi, prinaša dež in vonj po snegu.
Tla so bila okoli 5 °C toplejša od dolgoletnega povprečja 1991–2020. Povprečna dnevna temperatura tal na globini 5 cm se je ob toplem vremenu v večjem delu države gibala med 3 in 9 °C. Nekoliko toplejša so bila na Goriškem in Obali, kjer se je temperatura gibala med 7 in 11 °C. Kjer je bilo že mogoče delo na vrtu, ker so se tla že dodobra osušila, smo lahko nadaljevali pripravo tal.
