NOVO MESTO – »Kakšni časi! Kapitalizem! Oče, ki je začel dejavnost pred skoraj 40 leti, je govoril, da ga v času komunizma niso niti enkrat oropali ali kaj podobnega, a je imel vedno odprta vrata, zdaj pa je vsako leto slabše,« nam je delo zlatarja v teh kriznih časih na hitro orisal Tom Bartol, brat ugrabljene zlatarske mojstrice iz Šentjerneja, ki ji je po pravem srhljivem filmskem pobegu uspelo rešiti celo kožo. Tako kot preostali državljani tudi Tom zgolj ugotavlja, da sodišča ne delujejo niti v primerih kaznivih dejanj tajkunov in kravatarjev, zato ni čudno, da gredo po njihovih stopinjah, sicer bolj primitivnih, tudi mladi kriminalci. To, kar se je zgodilo zlatarki Daši Bartol, smo namreč lahko do zdaj videli predvsem v ameriških filmih, ne pa na slovenskih cestah.
Srhljiva ugrabitev
Tom in Daša sta posle prevzela od očeta Antona Bartola, enega najbolj znanih zlatarjev na Dolenjskem, ki je odšel v zasluženi pokoj, podjetje pa prepustil otrokoma. Tom skrbi za poslovalnico v Šentjerneju, Daša pa že skoraj dvajset let za tisto v Novem mestu, saj je začela delati takoj po končani šoli. Čeprav zlatarski poklic ne velja za najbolj varnega, pa si družina Bartol niti v sanjah ni mislila, da se ji lahko zgodi kaj tako krutega, kot se je 36-letni Daši v ponedeljek zvečer, ko je končala delo in se odpravila domov proti Šentjerneju, kjer so jo čakali mož, sin in hčerka.
Ko se je mirno vozila proti domu, jo je brez razloga pri pokopališču v vasi Gradišče začel ustavljati avto z modrimi opozorilnimi lučmi, zaradi česar je mislila, da je policija. Na njeno presenečenje in grozo sta ji moška, ki sta jo ustavila, takoj na glavo poveznila vrečo, ji zvezala noge in roke ter jo stlačila v prtljažnik njenega avtomobila. Pri tem je imela srečo v nesreči, saj je dobro poznala svojega peugeota, potegnila ročko za podiranje zadnjih sedežev in se prevalila na zadnja sedeža, še preden je to opazil eden izmed ugrabiteljev, ki je vozil njen avto. Drugi ugrabitelj se je namreč odpeljal z drugim vozilom, tistim z modrimi lučmi.
Kljub izjemnemu strahu in grozi je bila 36-letnica toliko prisebna, da ji je uspelo izvesti ta komplicirani manever in nato skočiti iz drvečega avtomobila. Tom nam je povedal, da se je to zgodilo zgolj 200 ali 300 metrov za tem, ko je bila ugrabljena. Očitno sta se kriminalca, ki sta bodisi želela priti do ključev zlatarne bodisi do varnostne kode za alarm, najverjetneje prestrašila in na koncu pobegnila brez nje, saj je Dašo kmalu nato našel naključni mimovozeči. Ob cesti je opazil prestrašeno zvezano žensko, ki je vpila na pomoč in kričala, da jo še vedno iščejo in da naj čim prej pobegneta stran. Potem ko jima je ušla, sta se ugrabitelja odpeljala s svojim avtom, njenega pa sta pustila ob cesti.
Storilca še iščejo
Prisebni voznik je Dašo nato vzel v avto, nemudoma obvestil policijo in žensko pripeljal na postajo v Šentjernej, od koder so jo pozneje odpeljali v novomeško bolnišnico. »Zdaj kroži ogromno zgodbic o tem, kaj vse bi se ji lahko zgodilo. Verjetno sta se ustrašila in odpeljala. Mogoče sta mislila, da se je ubila, saj je skočila iz avta tam, kjer je dolina,« pravi brat Tom in dodaja, da je sicer dobila lažje poškodbe, a so jo v bolnišnici zadržali na opazovanju.
Kako konkretno je z njo, včeraj dopoldne niso vedeli niti preostali družinski člani, saj jo je obiskal samo mož. Tom je čez noč poskrbel za njena otroka. »Ne vem sicer, kakšne poškodbe ima Daša, saj je bil samo mož pri njej na obisku. Verjamem pa, da ni nič hujšega. Zdaj se vsak samo vprašuje, kaj bi bilo, če bi bilo ...«
Tom, ki je dan po ugrabitvi sestre vodil posle v njeni zlatarni v Novem mestu, nam je potrdil, da se v zadnjem času dogaja vse več kriminalnih dejanj, ki so povezana z zlatarskim poklicem. »To se dogaja pogosto. Vsak, ki pride v zlatarno, je že kar sumljiv. Nenehno nas poskušajo oropati. Samo lani sem dvakrat doživel rop. Enkrat mi je pladenj z zlatnino iz rok potegnil in pobegnil, vendar sem skočil čez pult in ga ujel. Drugi mi je pobegnil, a so ga pozneje prijeli policisti.« Oropali so tudi že njegovo poslovalnico v Šentjerneju, a ponoči, zato ni bil nihče ogrožen. Kot ugotavlja, to po navadi počnejo mlajši moški, ki pridejo prek južne meje: »Tukaj blizu je meja s Hrvaško. Zdaj, ko je Hrvaška v EU, je še slabše. Tam dol so mafijci, meja pa je tako velika, da nekje že pridejo čez ...«
Tokratni poskus ugrabitve in ropa se je končal srečno, policisti pa bodo, če bo šlo tako naprej, imeli veliko več dela, saj lahko pričakujejo še hujše in bolj drzne primere ropov in tatvin. Marsikdo je namreč ob vsakodnevnem državnem ropu čisto na dnu in nima več česa izgubiti. Za konkretnima storilcema so seveda začeli obsežno iskalno akcijo. Če ju bodo prijeli, jima za ugrabitev grozi zgolj do pet let zaporne kazni.
