Žužemberk spoštuje svojo filmsko zvezdo

ŽUŽEMBERK – V Žužemberku, rojstnem kraju suhokrajinske igralke, ki ji je pod imenom Zalla Zarana uspelo v meki ameriškega filma, se bodo nocoj s spominsko uro spomnili Rozalije Sršen in s tem končali letošnje Trške dneve.

Do tedaj povsem neznana Rozalija Sršen iz Žužemberka se je v Hollywood podala v drugem desetletju 20. stoletja. Rodila se je 16. julija 1897, tako rekoč pod mogočnimi zidovi starega gradu in ob šumenju Krke. Oče Matija je bil sodni pisar v avstrijski državni upravi, mati Rozalija pa je bila doma iz Sadinje vasi. Družina se je kmalu po njenem rojstvu preselila v Vipavo, kjer je mala Rozalija preživela otroška leta in tudi dokončala prve tri razrede osnovne šole. Nato se je vsa družina, oče in mati ter brat in dve sestri, preselila v Ljubljano, kamor je bil njen oče premeščen kot davčni uradnik. Med prvo svetovno vojno se je družina znova selila, v Kranj, kamor pa jih Rozalija ni spremljala. Komaj 17-letna se je podala v Ameriko, kjer je želela postati prva slovenska filmska igralka.

Ko je z ladjo prispela prek luže, se je najprej napotila k teti, ki je tedaj živela v San Franciscu. Sprva je imela težave zaradi neznanja angleškega jezika, zato je obiskovala večerno šolo in se poleg jezika učila tudi tipkanja na pisalni stroj, knjigovodstva in drugih predmetov, ki bi jih potrebovala v trgovski stroki. Vendar je ugotovila, da jo srce veliko bolj kot v trgovske vode vleče h gledališču in filmu, ki se je prav tedaj začel razvijati.

Ker se nikakor ni mogla več upreti veliki želji, je proti koncu leta 1917 – tedaj je bila stara 20 let – na svojo pest odšla v spremstvu zveste prijateljice Nemke Isabelle Grenner, ki je bila njenih let, v Los Angeles, ki se je že razvil v središče ameriške filmske industrije. Soočala se je z velikim vprašanjem, kako brez poznanstev, brez poklicne šole in tako rekoč brez izkušenj prodreti v filmske studie. Vodila sta jo trdna, neuklonljiva volja in resen namen. Rozalija Sršen je postala – Zalla Zarana, filmska diva nemega filma. Njeno filmsko ime se je bralo kot slovenski haiku – lepa ženska ob zori, bila je torej zala zgodaj zjutraj, zarana torej.

Od hollywoodskih začetkov leta 1918 je Zalla Zarana nastopila v 20 nemih filmih, največkrat v vlogi eksotičnih in usodnih žensk. Še preden so v Sloveniji začeli predvajati filme, je Hollywood že imel slovenske zvezdniške igralke. Ita Rina oziroma Ida Kravanja je bila morda res uspešnejša igralka, prva Slovenka v Hollywoodu pa je bila le Suhokrajinčanka Rozalija Sršen. Največji uspeh Zalle Zorana, kot se je preimenovala v svetu sedme umetnosti, je bil ravno nastop v treh prizorih filma The Show Toda Browninga. Tudi o čisto zasebnem življenju je govorila brez zadrege, tudi o tem, da bi domačemu slovenskemu filmu zelo rada pomagala... Toda odgovorila je: »Ljubim Hollywood in ljubim njegove filme; tako sem se vživela v te kraje in v to umetnost, da si brez njih že skoraj ne morem več misliti svojega življenja.«

Zalla Zorana je bila zvezda nemega filma, a prihajal je čas zvočnega filma, ki tedanjim igralcem ni bil najbolj naklonjen. Tudi Zalli ne. Iz filmskega sveta se je umaknila prav ob začetkih zvočnega filma, ki je pomenil konec kariere za mnogo zvezd nemega filma. Umrla je 12. julija 1967, le štiri dni preden bi dopolnila 70 let. Potomcev ni imela, premoženje pa je zapustila sorodnikom.