BREŽICE – Tudi hrasti umirajo. Na moč skrb vzbujajujoče vesti prihajajo iz Hrvaške, ki je z odredbo ustavila izvoz svojega hrasta. Oblasti so objavile, da je hrastove gozdove napadla hrastova čipkarka (Corythucha arcuata), ki je doma v novem svetu, se pravi v Ameriki, v Evropi pa se je prvič pojavila pred 17 leti.
»Gre za invazivno žuželko hrastovo čipkarko, ki spada med stenice,« pove dr. Andreja Kavčič, entomologinja z Gozdarskega inštituta Slovenije. »Prve zabeležke o žuželki, ki napada hrastove liste, imamo iz Italije leta 2000. Ker je nova, invazivna tujerodna vrsta, v naravi nima sovražnikov, plenilcev, zato je stvar zelo neugodna, saj dejansko uničuje hrastove sestoje,« pojasnjuje dr. Kavčičeva.
Nevarna že pepelovka
Medtem ko v Sloveniji hrast raste v Krakovskem gozdu na Krškem polju, Bizeljskem in v Prekmurju in za bukvijo, smreko in gabrom pomeni četrto najpogostejšo vrsto slovenskih gozdov, je slavonski hrast že stoletja poznan po Evropi. Hrastovi sestoji v Sloveniji predstavljajo osem odstotkov lesne zaloge naših gozdov. Pri nas raste pet vrst hrasta; nižinski dob, po vsej Sloveniji razširjen graden, nato pa še puhasti hrast, cer ali črnika in oplutnik. Industrijsko zanimiva sta predvsem graden in dob, katerega sestoji so ohranjeni le še v Krakovskem gozdu in Prekmurju.
Hrastov les je zaradi trdote in trajnosti od nekdaj zelo cenjen, ne nazadnje Benetke stojijo na hrastovih pilotih. Kot je povedala dr. Kavčičeva, ima hrast v zadnjem času težave, saj ga napada pepelovka, zaradi katere listi postanejo sivkasti, kot bi krošnjo nekdo posipal s pepelom. Drevesom pepelovka škoduje, upočasnjuje rast in zlasti uničuje mladje, staro drevo nekako preživi. Medtem ko je hrastova čipkarka, ki so jo na Hrvaškem v bližini Vinkovcev opazili že leta 2013, v Sloveniji pa v Brezini pri Brežicah prvič lansko jesen, dodatno zelo nevarna. »Zlasti še ne poznamo posledic, ker nimamo izkušenj,« poudarja dr. Kavčičeva.
Nima naravnega sovražnika
»Čipkarka deluje tako, da se na določenem območju akumulira nekaj let. Tu in tam opazimo posamezne primere, nato pa stvar eksplodira,« pojasnjuje Kavčičeva. In prav to se je zdaj zgodilo na Hrvaškem. Razmnožila se je in prisesala na liste starih in mladih hrastov. »Izsesava liste, ki spreminjajo barvo, in zmanjšuje se fotosinteza, drevo ustavlja rast in počasi odmre. Na udaru so zlasti mlada drevesa, zato ni pomlajevanja,« pravi dr. Kavčičeva in dodaja, da ni kaj narediti. »Če se nova vrsta priseli v okolje in obstane, po logiki evolucije traja precej dolgo, da dobi sovražnika,« dodaja Kavčičeva.
Hrvati imajo precej več hrasta kot mi in z njegovim gojenjem več izkušenj kot v Sloveniji. Tudi pri študiju gozdarstva jim posvečajo večjo pozornost. Mimogrede, Hrvati so hrastove sestoje že škropili proti škodljivcem, a za čipkarko ni zdravila.
»V Krakovskem gozdu prevladujeta hrast dob in beli gaber. Lesna zaloga šteje od 400 do 500 m2 na hektar, na najboljših rastiščih tudi 1000 m2 lesa na hektar,« pove Mojca Bogovič z Zavoda za gozdove – enota Brežice, vodja oddelka za gojenje, in za ilustracijo doda, da je slovensko povprečje 270 m2 na hektar. To pomeni, da gre za bogate gozdove. »Ki pa so že tako v slabi kondiciji. Verjetno gre za skupek dejavnikov; klimatske spremembe, odvodnjavanje, izsuševanje gozda z odtočnimi kanali v preteklosti itd.« Tu je pepelovka, zdaj pa še čipkarka. Zdravila ni. Bomo čez deset let še občudovali hraste v Krakovskem gozdu?
