REDICS, LENDAVA – Rolkanje so v 70. letih 20. stoletja razvili deskarji, ki so hoteli srfati, tudi ko ni bilo valov. Sprva je zapljusknilo v ZDA, tako da rolkarska subkultura, ki se je začenjala na pločnikih, ulicah in trgih, povzema tudi ameriško izrazje: skate za rolko, skating za rolkanje, skater za rolkarja in skate park za poligon, ki je namenjen rolkanju. Sodobno rolko, katere glavni deli so deska, samolepilni oprijemni trak, podvozja, kolesa in ležaji, so razvili v 90. letih prejšnjega stoletja. Rolkarski življenjski slog se navezuje na posebne oblike glasbenega ter umetniškega izražanja na splošno.
Elegantni
zavoji v talarju
Športni duhovniki že dolgo niso več bele vrane. Premoremo duhovniško nogometno reprezentanco, smučarsko prvenstvo slovenskih duhovnikov in redovnic ter še kaj. Ne vemo pa za slovenskega duhovnika, ki bi rolkal. A ponj ni treba daleč, pri Lendavi takoj čez mejo v prvi madžarski župniji Rédics pastiruje – in rolka! – Zoltan Lendvai. Potem ko je veroukar njegove rolkarske umetnije na trgu pred rédicsko cerkvijo Sv. duha z mobilnim telefonom posnel in prenesel na spletni portal youtube, je čez noč zaslovel po vsem svetu. Posnetek si je s kopijami ali skrajšanimi povzetki v številnih državah sveta ogledalo že več milijonov ljudi. O njem so v udarnih terminih poročale največje televizije, tudi CNN, brazilska, ruska in kitajska.
Na triminutnem posnetku Zoltan v talarju pomoli in se pokriža, nato pa ob navijanju iz ozadja stopi na rolko in prikaže plesno stepanje, da veselje mladeži kar šprica. Medtem ko mimo njega vozijo avtomobili, župnik preide v krožno zavijanje, dokler se ne ustavi in jame v slogu pokojnega Ivana Krambergerja vedro nagovarjati in pozdravljati prihajajoče radovedneže. Na rolkah še malo potanca in odpleše, dokler ob huronskih vzklikih navdušenega občinstva ne odskoči na trda asfaltna tla.
Kakor je rasla medijska priljubljenost župnika Zoltana, tako je vse več rédicskih otrok stopalo na rolke. Že so ga prosili za pravi skate park: »Saj ni treba daleč, le čez mejo stopite, k lendavskemu Varisu.«
Pop skejta
Silvijan Čivre, direktor Varis Topa, se spominja: »Župnik je potrkal, odprl vrata moje pisarne ter dejal, da bi rad direktorja. 'Jaz sem, kaj želite,' sem odvrnil. Čemu bi me iskal duhovnik, si nisem mogel misliti. On pa: 'Jaz bi rad skate park!'«
Čivre pojasni: »Dotlej smo bili usmerjeni na zahodne trge, na madžarskega sploh nismo pomislili.«
Odprtje Varisovega skate parka leta 2011 v Rédicsu je postalo hit: »Za vas z le tisoč prebivalci je bil dogodek neponovljiv, poudarili so ga hiphop plesalci iz Budimpešte in številni drugi nastopajoči. Prišlo je mnogo medijev z nacionalno televizijo na čelu, ki Zoltana prav rada vabi v svoje oddaje. Zaradi priljubljenosti so ga med drugim povabili na mednarodni marketinški festival, da je spregovoril, kako lahko toliko mladih pritegne v cerkev. Na njegovih nedeljskih mašah je več kot pol mladih. Zoltan kljub uspehom ostaja vedrine poln, a le skromni vaški pop, kot je splošen madžarski ljudski izraz za duhovnika, ki pač malce drugače, z rolko, razširja božjo besedo. Z vzdevkom pop skejta ga pozna vsa Madžarska.«
V tem, da rolka kot župnik, sam ne vidi nič spornega: »Pri delu z mladimi se zgledujem po Don Bosku pa tudi po svetem Janezu Pavlu II., ki je smučal in kolesaril ter je tudi zavetnik športnikov.«
Čezmejna poživitev
Zoltan Lendvai se je rodil leta 1965 v Zalaegerszegu, odraščal pa v bližnji vasi, ki se imenuje po sv. Mihaelu. Po osnovni šoli je šel na priporočilo domačega župnika na znamenito frančiškansko gimnazijo Esztergom pri Budimpešti: »Mama Rozalia me je nagovarjala, naj grem raje za vajenca avtomehanika ali kaj podobnega, saj me je s težkim srcem pustila tako daleč, 240 kilometrov od doma.«
A tja ni odšel z namenom, da bi postal duhovnik: »Duhovnike sem videl kot posebne ljudi v črnih oblekah, a sem med šolanjem ugotovil, da so precej običajni – srečni, tudi žalostni, predvsem pa polni humorja.«
Množični športi Zoltana niso vlekli, se je pa kot dijak v Esztergomu ob gimnastiki ogrel prav za tedaj novo rolkanje.
Po gimnaziji je 18 mesecev vojaščine odslužil kot delavec v sloviti tovarni paprike Kalocsa.
Nato šele je šel študirat teologijo v Györ. Tri leta je služboval v Körmendu kot kaplan, potem v duhovni oskrbi za dijake, študente in bolnike v Szombathelyu, ob čemer je še poučeval verouk v osnovni šoli. Sam se pošali: »Uporabljali so me kot joly jockerja, a sem zato spoznal veliko župnišč.«
Leta 1977 je prevzel župnijo v Rédicsu: »Ker se pišem Lendvai, kar v madžarščini pomeni Lendavčan, sem si že prvi teden šel ogledat to mesto.«
Začel je tudi obiskovati župnike od Lendave do Murske Sobote, kar prej ni bil običaj, iz česar je pognalo prijateljstvo, pove: »Vsaj deset maš na mesec darujem na dvojezičnem območju v Sloveniji. Mašujem v madžarščini, molitve in tudi pesmi sem se že naučil tudi slovenske. Vaši duhovniki pa me v odsotnosti pridejo nadomeščat k Sv. duhu v Rédics. Tudi sicer si pomagamo, tako je včeraj v Rédicsu spovedoval Simon Štihec iz Dobrovnika, ki po materi govori madžarsko.«
V Rédicsu, kjer Zoltan vneto obuja tudi staro madžarsko pisavo rovas, sicer razen v zadnjih letih peščice iz Slovenije priseljenih družin ni Slovencev, a je v znamenje dobrososedskega sodelovanja in vzajemnega spoštovanja poskrbel, da v cerkvi pred korom ob madžarski in evropski zastavi visi tudi slovenska.
Umetnost sklepanja posla
Lendavski Varis Top je doslej izdelal približno 270 skate parkov, od najmanjših (za vlačilec elementov) do največjih (za 14 do 15 vlačilcev), od tega 15 na Madžarskem. V zvezi z enim od njih se je odvila prav zabavna prigoda. Varis Top je županu mesta, kjer so želel zgraditi skate park, poslal ponudbo. Odgovora dolgo ni bilo. Po naključju je prav tedaj župnik Zoltan Lendvai poklical župana, da bi se rad zglasil. Župan si je hitro našel čas za zvezdniškega župnika. Ta je s seboj povabil direktorja Silvijana Čivreta, da bo, če nanese, takoj pri roki. Ob predstavljanju je župan pozornost namenil le župniku, direktorja pa najbrž štel za šoferja. Župnik je nato županu razložil, da je slišal o problemu s skate parkom, sam pa želi podpreti izgradnjo, da bi se mladina zdravo družila ob športu, ne pa nezdravo ob bogvedi čem vse. Župnik je še mimogrede navrgel, da ve za zanesljivo gradbeno firmo. Na to je občinski referent, ki ga je župan povabil zraven, planil: »Ne, ne, že imamo boljšo!« In je na mizo položil – Varisovo ponudbo. Župnik: »Ja, poznam.« Pa brž dodal: »Vam lahko zdaj predstavim mojega sopotnika, je namreč Varisov direktor.« Po dolgi zadregi so nadaljevali, a brez pravega žara. Vljudno so se poslovili. Varisovi so po nekaj mesecih molka poklicali župana, kako kaj kaže, na koncu so podpisali pogodbo za novi skate park.