Župnik ne uboga škofa,
farani brez sv. obhajila

ROGAŠOVCI – V dnevih, ko se veliko otrok veseli prvega svetega obhajila ali birme, tega zadovoljstva ni med mladimi in njihovimi svojci iz župnije Sv. Jurij v Prekmurju, kjer so se že pred tedni začeli zapleti med večino vernikov in njihovim župnikom Martinom Vöröšem na eni ter murskosoboško škofijo s škofom, mnsg. dr. Petrom Štumpfom na drugi strani. Cerkev in okolica zato v teh dneh nista okrašeni in ne bosta sprejeli prvoobhajancev iz domače fare. Le nekaj jih bo jutri zakrament prejelo v sosednji fari Grad, drugi bodo ostali brez njega.

Pušča ključ v vratih

Aprila nam je Vöröš potrdil, da se zaradi tega, ker ga je škof suspendiral, seli domov v Bratonce, a tega še do danes ni storil, morda ker ima veliko podporo faranov, ki se ne strinjajo s postopki dr. Petra Štumpfa. Ta se je zdaj nanje obrnil s posebnim pismom, v katerem med drugim piše, da je od februarja 2010 od župnika zahteval zdravljenje odvisnosti od alkohola, a mu pri tem več kot očitno ni uspelo. Soboški škof mu je med drugim kot del zdravljenja predlagal maševanje z grozdnim sokom. Konec januarja letos naj bi ga policisti obvestili o štirih vlomih v župnijski urad v Sv. Juriju in opozorili, da župnik mnogokrat pušča ključ v vratih in denar v predalu mize ter tako še pripomore k lažji kraji.

Murskosoboški škof, ki izhaja iz iste župnije (Beltinci) kot Vöröš, v pismu še opozarja, da gre za širši problem obravnave zasvojenosti z alkoholom v regiji, problematika je povezana z mladimi, saj »rosna leta, obremenjena z alkoholno omamo, nikomur ne obetajo dobre prihodnosti«. Tako je »razvidno, da tudi gospod Vöröš trenutno ni sposoben opravljati župnijskih poslov«, piše Štumpf, ki je Vöröšu sredi aprila sicer obljubil, da bo preklical suspenz, če se bo takoj nastanil v Domu Janka Škrabana v Beltincih ali na svojem domu v bližnjih Bratoncih.

Ostali brez župnika

»V primeru, da se gospod Martin Vöröš do začetka junija 2013 ne bo dokončno umaknil iz župnije in se nastanil v Domu Janka Škrabana v Beltincih ali na svojem domu v Bratoncih, od koder lahko prične zdravljenje, odloka o imenovanju novega župnika za vašo župnijo ne bom izdal. Stanje brez župnika lahko traja dalj časa,« faranom iz Sv. Jurija sporoča škof in že vnaprej zavrača kakršno koli drugo možnost za pogovore o obhajanju svetih maš in podeljevanju zakramentov, preden se Vöröš dokončno ne umakne.

Farani, predvsem tisti, ki podpirajo dolgoletnega župnika, so se na pismo odzvali z ogorčenjem; strinjajo se, da ljudje z zdravstvenimi težavami, kot je alkoholizem, ne morejo biti učitelji, kirurgi ali policisti, vendar dodajajo, da, »če bo kirurg alkoholik, kirurgija zaradi tega ne bo zaprta, ampak se bo našla ustrezna rešitev, če bo učiteljica 3. razreda alkoholičarka, otroci ne bodo tri mesece sedeli doma, ampak jih bo poučevala druga učiteljica, in če bo policist alkoholik, ga bo najverjetneje nadomestil drug policist«.

Krajani pozivajo soboškega škofa, naj stopi pred ljudstvo in konča to kalvarijo, ter dodajajo, da »nismo protestniki, niti hujskači, niti podporniki alkoholizma, ampak samo preprosti Goričanci, ki zaradi pohlepa ne kršimo človekove osnovne pravice in delamo tako, kot narekuje Cerkev: Pomagajmo si!« Farani so ob vsem tem močno razdeljeni pa tudi župan Edvard Miholič trdi, da sta »kriva tako škof kot župnik«.

Razkol je seveda nastal tudi med starši v jurijevski fari, ki imajo prvoobhajance, ena od mamic nam je pojasnila, da bo šest otrok od 13 jutri prejelo prvo sveto obhajilo v cerkvi pri Gradu, sedem pa se jih je odločilo, da kljub dolgotrajnim pripravam ne bodo tako ravnali. »Ker sem tudi jaz versko vzgojena, bom hčer peljala k prejemu tega zakramenta, čeprav ne v domači cerkvi. Župnik bi se moral sam odločiti za zdravljenje, saj je to njegova osebna stvar.«