VREDNO POSNEMANJA

Župnik 10 družinam odstopil zemljo

Objavljeno 08. september 2013 10.00 | Posodobljeno 07. september 2013 22.16 | Piše: Primož Rojc

V teh težkih časih je logaški župnik Janez Kompare razveselil farane in jim dal v obdelovanje lep kos župnijske zemlje. Zaradi izjemnega odziva bo župnija naslednje leto zastonj oddala še eno njivo.

Priljubljeni župnik Janez Kompare je svojim vernikom dal zemljo v brezplačno uporabo. Foto: Primož Rojc

V Logatcu sta dve župniji, in sicer Gornji Logatec in Dolnji Logatec. Slednja je ena izmed mlajših župnij v Sloveniji, ustanovljena je bila leta 1910. Odprta je za vse ljudi vseh starosti, saj poleg duhovnega življenja skrbijo tudi za vrtec in Dom Marije in Marte, kjer prebivajo starejši občani. Da v Logatcu dobrota ni sirota, dokazuje tudi najnovejši primer.

Samo da boste delali!

V župniji Dolnji Logatec je župnik Janez Kompare s skromnim, a dobrohotnim dejanjem razveselil 10 logaških družin. »V naši župniji deluje pet zakonskih skupin in ena izmed njih mi je na srečanju dala pobudo, da bi radi imeli svoj vrt. Odgovoril sem, da imamo zemljo, pa jo z veseljem damo, jo bomo zorali, pa boste imeli vrtiček, samo da boste delali, obdelovali,« spregovori župnik Janez.

Pred njivo je bil travnik, ki so ga kosili okoliški kmetje, a kot pravi župnik, se mu zdi škoda, da se zemlje ne obdeluje, saj je doma pridelana hrana bolj zdrava in okusna. Kmeta iz župnije je prosil, ali bi lahko zoral, in to je storil z veseljem. Brezplačno. In res: kjer je še lani bila trava, danes v lepih vrtovih raste zelenjava vseh vrst. Nekaj pridelka je že v ozimnicah, veliko vrtnin pa je zaradi nedavnega dežja znova obrodilo.

Njiva je razdeljena na deset delov in župnik je družinam razdelil toliko zemlje, kot so želeli, brezplačno in brez pogodb z najrazličnejšimi aneksi. »Obdelovanje je tudi vzgojno. Otrok spremlja delo, vidi, da je potrebnega veliko dela, preden nastane letina,« še omeni velikodušni župnik.

Spet bodo orali

Odzivi so več kot pozitivni, ljudje pa so župnika zasuli z novimi prošnjami za vrtove, zato bodo v župniji naslednje leto dali ljudem v uporabo še eno njivo. Župnik je zadovoljen, da si lahko ljudje hrano pripravijo sami in ne tarnajo, da je vse drago in težko, saj, kot pravi, ne mara besed se ne splača, ki so v naši družbi vse preveč pogoste.

»Kaj pa se sploh splača? Se splača živeti? Se splača otroka imeti? Se splača graditi hišo? Ta beseda je bolna.«

Vrtovi so združili družine. Župnik opaža, da starši tako vzgajajo otroke za delo, spoštovanje narave, potrpežljivost in spoznanje, da ni vse odvisno od nas. »Mi sadimo, sejemo in zalivamo, Bog pa daje rasti,« pojasnjuje. Zadovoljno opaža tudi to, da so ljudje, ki so dobili v obdelavo župnijsko zemljo in so pridelali zelenjavo, postali bolj sproščeni in zadovoljni z malenkostmi. »Vsakdanje novice prinašajo veliko negativnega, kar odnaša veselje do prihodnosti. Zemlja pa rodi vsako leto. Če pridelaš zelje, repo, fižol in krompir, si že preživel zimo.«

Za zdravje, za dušo

Družina Istenič iz Logatca je ena izmed desetih, ki obdelujejo župnijsko zemljo. »Že nekaj časa smo razmišljali, da bi začeli vrtnariti, in župnikova ponudba nam je prišla zelo prav. Najprej smo ga vprašali, kolikšna bo najemnina, pa nam je odgovoril, da nič, samo da se njiva obdeluje – pa da se za otroke v vzgojne namene uporablja,« pojasnjuje Simon Istenič.

Uredili so gredice in posadili krompir, solato, papriko, radič, fižol, zelje, ohrovt, melancane, peteršilj, česen, čebulo, blitvo, paradižnik, korenček in še kaj. Pri delu, ki so ga spomladi prvič opravljali samostojno, so sodelovali vsi: oče Simon, mama Meta in štirje otroci: Neža, Ahac, Barbara in Ana.

Mati Meta pravi, da ji je župnik izpolnil dolgoletno željo – obdelovati košček zemlje: »Dobili smo 30 metrov njive. Zdaj z nje pobiramo pridelke, ki so vsak dan na našem jedilniku. Jaz grem tja za dušo, da se umirim in uživam.«

Z drugimi družinami, s katerimi si delijo župnijsko njivo, so postali pravi prijatelji. Isteničevi poudarjajo, da je precej družin, ki živijo v stanovanjskih blokih, ob vrtnarjenju prav zaživelo, saj se otroci gibajo na prostem in s starši kakovostno preživljajo prosti čas. Naslednje leto bodo tudi zaorali, sadili pa bodo že na podlagi letošnjih izkušenj. Meta Istenič, ki je rojena na kmetiji v Goriških brdih, se je spomnila pesmice, ki jo je s svojo družino pri kmetovanju pela v otroških letih: »Letos je kar privrela iz spominov, gre pa tako: Mi smo delali, sejali, rasti pa ne bomo dali. Ti edini moreš dati delu blagoslov bogati. In res je tako, mi smo bili letos zadovoljni z vsem, kar nam je na tej njivi zraslo, to nam je podarjeno!« 

Deli s prijatelji