LJUBLJANA – Članica izbirne komisije za izbor namestnika in predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Melita Župevc, tudi poslanka PS, je člane komisije ob koncu izbirnega postopka seznanila z govoricami, da je Boris Štefanec član PS. Predsednika republike, Boruta Pahorja, o tej informaciji niso obvestili, seznanjen pa je bil urad.
Članstvo preverjali kar na spletu
To je na današnji novinarski konferenci dejala predsednica druge izbirne komisije, ki je predlagala Štefaneca za predsednika KPK, Simona Habič. Dodala je, da so člani komisije navedbe Župevčeve, ki je govorico omenila, tik preden so Štefaneca predlagali Pahorju, poskušali preveriti tudi na spletu in ugotovili, da očitno ni vidnejši član politične stranke.
»Kot je razvidno iz poročanja medijev, so bili pogovori s kandidati za predsednika in namestnika Komisije za preprečevanje korupcije snemani, nato so bili na tej podlagi narejeni magnetogrami pogovorov, po opravljenem izboru pa so bili tako tonski pogovori s kandidati kot tudi narejeni magnetogrami uničeni,« ugotavlja vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Poslanska skupina SDS je zaradi tega na policijo in okrožno državno tožilstvo že naslovila dopis s seznanitvijo suma storitve kaznivega dejanja uničenja listin po 259. členu KZ in suma preprečitve dokazovanja po 285. členu KZ. Razkritje zvočnih posnetkov je v javnem interesu, uničenje te dokumentacije pa je s tem v nasprotju, pravijo. Po oceni SDS, oseba, ki sodeluje pri postopkih, ki kažejo na sum storitve kaznivega dejanja, ki bi ga morala policija obravnavati na lastno pobudo, ne sme in ne more zasedati ter opravljati nalog na tako odgovorni funkciji kot je funkcija generalnega sekretarja vlade. »Prav tako ocenjujemo, da zaradi nespoštovanja zakonodaje ne morete več opravljati funkcije generalne sekretarke, zato vas pozivamo, da s te funkcije nemudoma odstopite,« so zapisali v javnem pozivu, ki ga je podpisal Jože Tanko. (A. L.) |
O tej »izkazani možnosti« Štefanečevega članstva v politični stranki so člani komisije spregovorili in ugotovili, da to zaradi spoštovanja zakona in ustave ne more biti izključitveni kriterij, je pojasnila Habičeva. Komisija po besedah Habičeve tudi nima pooblastil, da bi pozvali Štefaneca, naj govorice potrdi ali ovrže, oziroma zahtevali sezname članstva v strankah.
Urad predsednika je bil obveščen
Pahorja o tem niso posebej obvestili, ker o tem predsednika niso posebej obveščali niti pri ostalih kandidatih, ki so bili »javno člani strank«, je bil pa na tej seji prisoten nekdo iz urada predsednika republike, je dejala.
Habičeva je dodala, da Štefanec svojega članstva v politični stranki ni omenil, sami pa kandidatov niso mogli vpraševati po spolni usmerjenosti, veroizpovedi in politični usmerjenosti.
Citirala je tudi člen zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki navaja, da poklicni funkcionar ne sme opravljati dejavnosti upravljanja in nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah in interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, skladih in agencijah razen v društvih, ustanovah in političnih strankah.
Štefanec pravi, da ima mirno vest
Štefanec, za katerega se je izkazalo, da je odstopil iz PS, tik preden je predsednik republike Borut Pahor podpisal ukaz o imenovanju senata KPK, je na razgovoru dejal, da ni nikomur nič dolžan in ni z ničimer obremenjen, je dodala Habičeva. Kdo mu je sporočil, da je resen kandidat za predsednika, ne vedo.
Kandidate so namreč na razgovorih vprašali, ali obstaja kakršna koli okoliščina, ki bi lahko v javnosti spodbudila dvom o njihovi etični drži. Prav tako so kandidate postavljali v vlogo predsednika KPK in jih vpraševali, ali imajo visoko stopnjo integritete. In Štefanec je odgovoril, da ima visoko stopnjo integritete, je pojasnila Habičeva.
Komisija je še vedno zadovoljna z odgovori
Izbirni komisiji, ki sta izbirali namestnika in predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, še vedno stojita za svojo odločitvijo glede na že vnaprej postavljene kriterije, je še povedala. Štefanec jih je kot kandidat za predsednika komisije »pač prepričal« na podlagi teh kriterijev.
Po besedah predsednice prve izbirne komisije in članice druge izbirne komisije Polonce Kovač so odločali na podlagi vnaprej določenih kriterijev in jih niso prilagajali na podlagi »barve ali imena«. Vsem kandidatom so postavili ista osnovna vprašanja, imeli pa so več kriterijev, na podlagi katerih so odločali.
Med kriterije je sodilo poznavanje vloge KPK v državnem sistemu, poznavanje ustreznih pooblastil komisije, poznavanje pravne ureditve, temeljne zakonodaje in sodelovanje z organi.
