LJUBLJANA – Različni ministri, ki nastopajo in pojasnjujejo svoj odnos do pričakovanih varčevalnih ukrepov, poskušajo »po službeni dolžnosti« v zadnjih dneh v javnosti oziroma na javnost narediti čim bolj optimističen vtis. Pri tem pa velikokrat (iz resda različnih razlogov) le niso povsem prepričljivi.
Prvak DLGV dr. Gregor Virant, ki je v primerjavi z drugimi predsedniki vladnih strank, roko na srce, v nekoliko manj stresnem položaju, saj lahko nastopa tudi kot »nadstrankarski« predsednik državnega zbora, je po koalicijskem varčevalnem posvetu, na primer, hitel samozavestno zagotavljati, da je koalicija brez dvoma trdna kot skala, kost: »Gre za usodo države, zato mora koalicija, če kdaj, zdaj držati skupaj. Drži skupaj trdno kot beton.«
Zato pa je bil, če o njem razmišljamo v povezavi z domnevno betonsko trdnostjo koalicije, toliko pomenljivejši, če ne že skrb vzbujajoč komentar, ki ga je pred televizijskimi kamerami in objektivi fotoaparatov dal vodja poslanske skupine Žerjavovega SLS Mihael Prevc. Dejal je, da se bo SLS vsekakor še boril proti ukrepom, ki bi lahko prizadeli najšibkejše sloje. Eden od ukrepov, ki niso povsem po meri in okusu SLS, naj bi bilo, denimo, varčevanje na račun porodniškega dopusta: »V ljudski stranki se še kako zavzemamo za pozitivno demografsko sliko ...« No, a tudi vodja poslanske skupine NSi je predvarčevalne izjave drugih predstavnikov koalicije poskušal nadgraditi še s svojo doda(t)no vrednostjo: zavzel se je za to, da plač javnih uslužbencev ne bi zgolj linearno zniževali, da bi tistim, ki prejemajo višje, pač vzeli več, drugim, ki imajo nižje, pa manj.
Kljub omenjeni Prevčevi iskrenosti se je pozneje predsednik SLS, minister za gospodarstvo mag. Radovan Žerjav, le pridružil koalicijskemu zborčku, ki je uglašeno (v en glas) pel odo nerazdeljivemu paketu varčevalnih ukrepov, ki jih namerava predlagati vlada. Zato, ker je, kot je pojasnil minister Žerjav, paket pač... paket.
Takšno seznanjanje javnosti z uradno (za zdaj) povsem poenotenim stališčem vladne koalicije, seveda, ne more biti nikakršno presenečenje: če bi se vlada začela pogajati o vsakem ukrepu posebej in jih bodisi začela spreminjati na željo posamezne koalicijske stranke bodisi nekatere med njimi celo izločila iz paketa, do poletja zagotovo ne bi mogla predlagati omembe vrednih varčevalnih rešitev.
Debirokratizacija z ukinjanjem občin
Kljub uradno povsem poenotenemu stališču, po katerem je treba vztrajati s paketom varčevalnih ukrepov, je koalicijskim strankam še vedno dovoljeno predlagati morebitne, natanko tako, dodatne varčevalne rešitve. V Erjavčevem DeSUS naj bi tako med drugim razmišljali (za zdaj le razmišljali) o drznejši debirokratizaciji, o tem, da bi bilo najbrž smiselno zmanjšati število občine (ukiniti vsaj tiste občin, ki so v obupnem finančnem položaju!) in hkrati uzakoniti, da je županska funkcija lahko le častna, ne pa poklicna.
