VAS, KOSTEL – Da je zamenjava na vrhu oblasti – tudi če je to lokalna oblast – koristna, kaže tudi primer Kostela, obmejne občina, ki leži tik ob Kolpi in meri vsega 56 kvadratnih kilometrov. Toda poleg tega, da je redko poseljena, ima najstarejše prebivalstvo v Sloveniji: delež ljudi, ki so stari nad 65 let, je v njej kar 28,6-odstotni.
Od ustanovitve je občino Kostel vodil Valentin Južnič. S prepričljivim številom glasov, ko je bilo od 408 oddanih glasov neveljavnih le 37, je zmagal leta 1998 na prvih lokalnih volitvah v občini. V naslednjih mandatih je zgodbo ponovil: s protikandidati ali brez njih je še trikrat ponovil volilni uspeh, vse do lanskih lokalnih volitev.
Takrat pa je gladko – in tudi presenetljivo – izgubil. Po šestnajstih letih županovanja je dobil samo 151 glasov, 248 oziroma kar 62,16 odstotka jih je dobila Lilijana Butina, medicinska sestra, ki je v politiki – tudi lokalni – sicer popolna neznanka. Vendar velja za prijazno in delavno osebo, ki ima menda tudi organizacijske sposobnosti.
Potem ko je Lili Butina decembra prevzela župansko funkcijo, je ugotovila, da občina Kostel nima samo dveh avtomobilov, ampak tri. »Kombi uporabljamo za prevoze otrok in za primere, ko npr. starejši ljudje nimajo nikogar, ki bi jih pripeljal v ambulanto, pa pokličejo in jih pridejo iskat,« razloži kostelska županja. Drugo vozilo, poltovornjak, uporabljajo zaposleni prek javnih del, tretji avto pa se je pojavil nekaj dni po njenem prevzemu funkcije: osebni avto, Renaultova laguna. Večina prebivalcev Kostela je zanjo mislila, da je županov osebni avto, v resnici pa je bil občinski, a ga je župan te majhne občine uporabljal v službene in zasebne namene.
Znesek popravila škode pokrila zavarovalnica
Na občini Kostel razložijo, da je avto letnik 2011. Občina ga je vzela na lizing, kar je za lani pomenilo 5430 evrov stroška. »Stroškov v zvezi z gorivom in preostalim rednim vzdrževanjem vam žal ne moremo podati, saj se ti različno gibajo,« še povedo na občini in dodajajo, da je bilo vse formalnopravno urejeno. Županu Kostela so obračunavali tudi bonitetno, vendar je v zasebne namene prevozil manj kot 500 kilometrov, kar pomeni, da je bila boniteta nižja.
Omenjena laguna pa ni bil prvi službeni avto kostelskega župana. Že prej je imel podoben službeni avto – tudi renault laguno –, ki ga je uporabljal v zasebne namene. »Pred obema službenima avtomobiloma pa je uporabljal svoj osebni avtomobil,« pravijo na občini.
Ob nastopu nove županje se je pokazalo, da je bil osebni avto poškodovan, in sicer zadnji odbijač ter zadnji levi blatnik. Znesek popravila škode je znašal 1103 evre, v celoti ga je pokrila zavarovalnica.
A problem ni toliko v tem, da je sveža županja skorajda po naključju odkrila poškodovani službeni avto. Vprašanje ni niti, ali bi župan Kostela lahko imel službeni avto v zasebne namene ali ne, saj je – pravijo na občini Kostel – zakonodaja jasna: lahko. A spomnimo: občina Kostel je ena najmanjših občin v Sloveniji, ki je po vrsti kazalnikov že v preteklosti izstopala. V eni redkih primerjalnih analiz uspešnosti občin, v revizijskem poročilu ureditev področja občin, ki ga je računsko sodišče objavilo v začetku leta 2012, je občina Kostel – v analizi je bilo obravnavanih takrat še 210 občin – na drugem mestu po najvišji porabi na prebivalca na področju lokalne samouprave: na prvem mestu je bila občina Solčava s porabljenimi 2694 evri na prebivalca, na drugem pa Kostel s 1041 evri na prebivalca, na tretjem pa občina Osilnica s 539 evri na prebivalca.
V omenjeni reviziji so občino Kostel izpostavili med občinami, ki so namenjale največji delež za lastno delovanje, torej za delovanje občinskega sveta, župana in nadzornega sveta ter delovanje občinske uprave. Na prvem mestu je bila občina Solčava, za njo Semič in na tretjem mestu Kostel, sledi Osilnica. Z drugimi besedami: če so občine takrat v povprečju porabile od 10 do 15 odstotkov vseh prihodkov za lastno delovanje, so omenjene občine porabile veliko več, občina Kostel celo 43,5 odstotka!
Že takrat – pa tudi zdaj – pa je bila občina Kostel med najbolj zadolženimi občinami glede na število prebivalcev. Po podatkih ministrstva za finance je bila konec leta 2013 najbolj zadolžena občina Gornji Petrovci s 1740 evri dolga na prebivalca, sledita Komenda in Litija, takoj za njimi pa so občine Kostel, Solčava in Koper, ki so prav tako zadolžene za več kot 1000 evrov na prebivalca. Takratni dolg občine Kostel je znašal skorajda 783.000 evrov. »Občina Kostel ima dolgoročna posojila, s katerimi je tik pod dovoljeno kvoto ob zelo majhnem številu prebivalcev,« so zapisali na ministrstvu, kjer so še dodali, da je povprečni občinski dolg na prebivalca Slovenije znašal 410 evrov.
Lili Butina, ki v vsej tej zgodbi ne išče krivcev, ampak pot naprej, je jasna: »Službeni avto zdaj, ko je to potrebno, uporabljamo vsi, ne pa samo županja.«
Županski luksuz na štirih kolesih Za prevoz svojega župana so največ odšteli na Mestni občini Ptuj. Miran Senčar se po opravkih prevaža s toyoto land cruiserjem 3.0 D-4D, za katero so na občini leta 2008, ko je županoval Štefan Čelan, odšteli 52.845 evrov. Tudi na MO Celje jim je udobje županov pomembno, Bojan Šrot tako vozi audija A8 3,0 TDI, katerega vrednost ob nakupu je bila 51.800 evrov bruto. Najeli so ga leta 2009 in štiri leta za najemnino plačevali 1241,74 evra na mesec. Tudi ljubljanski župan Zoran Janković se po »najlepšem mestu na svetu« prevaža z audijem, a nekoliko novejšim in močnejšim. Njegov službeni audi A8 4.2, letnik 2011, sicer uporabljajo tudi drugi uslužbenci MO Ljubljana, zanj pa občina odšteje 843 evrov na mesec plus DDV. Jeklena konjička te nemške znamke sta parkirana tudi v garažah mariborske in murskosoboške mestne občine. Andrej Fištravec v službene namene uporablja skoraj deset let starega audija A6, za katerega so na MOM ob nakupu leta 2007 odšteli 38.800 evrov. Nekaj več, natančneje 40.810 evrov, so istega leta za audija A6 odšteli na MO Murska Sobota. Najbolj varčni so na kranjski občini, saj se njihov župan Boštjan Trilar naokrog prevaža s pet let starim VW golfom 1,4 TSI, ki so ga leta 2013 kupili za 14.490 evrov. |