LJUBLJANA, KOPER, ŠKOFIJE – Na notranjem ministrstvu so se (vendarle) odločili za pogovor s predstavniki vodstva koprske mestne občine o tako ali tako že predvideni vzpostavitvi integracijske hiše za begunce na Škofijah in potem pač obiskali tudi še krajevno skupnost Škofije. Dogovorili so se za sestanek včeraj popoldne. Predsednik te krajevne skupnosti Edmond Gašpar se je resda že v soboto kakor zelo zadovoljno (optimistično?) tolažil, da o integracijski hiši na srečo do zdaj še ni bila sprejeta nobena dokončna odločitev. Je pa hkrati le napovedal, da bo zagotovo danes sklical zbor krajanov, če bo država oziroma občina včeraj sprejela neko odločitev, ki bi zadevala ali bi lahko prizadela interese krajevne skupnosti, ki ji predseduje.
Čemu prav
v središču?
Spomnimo se, v soboto se je nekaj sto ogorčenih Škofjotov zbralo na protestu proti neprimerni zamisli, da bi integracijsko hišo umestili kar v središče (v strogo središče!) njihovega naselja. Na njihovih transparentnih je pisalo »Lokacija ni primerna«, »Centre v prazne državne ustanove« in podobno. Z mirnim prečkanjem ceste so protestniki nekajkrat tudi nekoliko ovirali promet. V vodstvu Mestne občine Koper so ob tem zgolj poudarili, da vsekakor pričakujejo, da bo notranje ministrstvo vsaj zdaj pripravljeno poiskati drugo, ustreznejšo lokacijo za integracijsko hišo. Pomenljiva podrobnost: protestnikom s Škofij se je pridružila tudi skupina njihovih podpornikov z druge strani slovensko-italijanske meje. Druga zanimivost: na začetku shoda je zbrane najprej nagovorila občinska svetnica, članica županove stranke Koper je naš. In še tretja zanimivost: kaj si mislijo o predsedniku krajevne skupnosti Škofije Edmondu Gašparju, so protestniki pokazali s tem, da so ga izžvižgali.
Država le še kot buldožer Državni sekretar notranjega ministrstva Boštjan Šefic je bil neizprosen že pri podpisu pogodbe o najemu prostorov za izpostavo azilnega doma v Velenju. Opozoril je, da bodo naloge oziroma dejavnosti, povezane z oskrbo migrantov, prosilcev za mednarodno zaščito in oseb s pridobljenim |
Drži, preden nadaljujemo, kaže prav gotovo še enkrat vsakomur pojasniti, kaj sploh pomeni takšna integracijska hiša, kot je tista, ki naj bi bila beguncem poslej na voljo na Škofijah. Skratka, v integracijski hiši želi država (vlada) nastaniti begunce z že priznanim, z že pridobljenim statusom mednarodne zaščite. V njej naj bi te tudi pri nas pripravljali in pripravili na poznejše integriranje v slovenski družbi ter na njihovo prihodnje samostojno življenje na območju naše države. Mimogrede, prva uradno potrjena informacija o tem, da bo vlada na Škofijah vzpostavila integracijsko hišo v prostorih, ki so v lasti neke ljubljanske odvetniške družbe, naj bi v prvem hipu menda tako zelo vznemirila tamkajšnje prebivalce samo zato, ker jih občina prej ni ne pravočasno ne zadostno obvestila, kako se o tej možnosti dogovarja oziroma pogaja z notranjim ministrstvom. MNZ pa naj bi vodstvo koprske mestne občine že 17. novembra lani obvestil, da bo pogodba o najem(anju) prostorov na Škofijah, v katerih naj bi bila po novem integracijska hiša, v kratkem podpisana. Nekateri so zgolj zaradi tega (ker naj mestna občina ne bi zadovoljivo obveščala krajanov Škofij) nadvse dramatično začeli opozarjati slovenske javnosti, da krajani Škofij blokirajo celo vzpostavitev integracijske hiše, da pa je za to odgovorna zgolj mestna občina. Župan Boris Popovič naj bi namreč iz neznanih razlogov zadrževal oziroma skrival dve obvestili, ki so mu ju z notranjega ministrstva poslali prav zato, ker so želeli spodbuditi dialog s krajevno skupnostjo. Tako zelo so želeli spodbuditi dialog, hkrati pa so že razkrivali, da bo pogodba o najemu prostorov za integracijsko hišo že v kratkem, torej v vsakem primeru podpisana?
No, v bistvu krajani v tem hipu še ničesar ne blokirajo. Kako, s čim pa bi lahko?
Vnovič se je prav tako pokazalo, da imajo ministrstva precej bolj spretne in učinkovite piarovske službe kot katera koli slovenska občina ali skupina protestnikov. Državni sekretar Šefic je, na primer, že prejšnji ponedeljek predsedniku škofijske krajevne skupščine Gašparju nadvse všečno obljubil, da bo krajevna skupnost poslej neposredno z MNZ prejemala vse zanjo relevantne informacije in izvedela vse tisto, kar jo bo zanimalo, še več, da bodo, ne samo z mestno občino, tudi s krajevno skupnostjo v prihodnje nujno tesno sodelovale strokovne službe MNZ.
Kako je že v svojem komentarju zapisal novinar Dela Boris Šuligoj? Da bi, če lahko majhne Škofije v svoji integracijski hiši brez predhodnega dialoga z državo sprejmejo 50 prosilcev za mednarodno zaščito, tudi v Ljubljani lahko brez vsakršnega dialoga namestili 5000 enakih prosilcev. To pa ne? Zakaj ne?
