Plahega, skromnega in nevsiljivega študenta slavistike Franceta Balantiča so italijanski okupatorji junija 1942 odpeljali v taborišče Gonars. Ker je bil kot krščanski socialist povezan z OF. Balantič, v katerem so nekateri (že takrat, ja) prepoznali enega največjih slovenskih pesnikov, si je sicer za vzornika izbral Srečka Kosovela, prav tako enega izmed nedvomno največjih slovenskih pesnikov, ki je, kot vemo, umrl zelo prezgodaj, v svojem komaj 22. letu starosti.
Skratka, ko se je Balantič še šibkejšega zdravja kot pred aretacijo vrnil iz Gonarsa, zaradi okupatorjeve prepovedi ni mogel nadaljevati študija, je pa na prigovarjanje prijatelja in zaščitnika, poznejšega domobranskega poveljnika Franca Kremžarja, postal vaški stražar v Grahovem. Podrobnosti o tem so bile že neštetokrat povedane in zapisane. In prav v Grahovem se bo (se je) novembra 1943 končala trnova pot tega še ne 22-letnega velikega pesnika. Umrl je skupaj s še 31 domobranci v ognjenih zubljih, v poslopju, ki so ga obkolili in zažgali partizani, borci Tomšičeve brigade. Tako kot je sam sebi prerokoval v naslovu pesniške zbirke V ognju groze plapolam.
Če preskočimo v našo tako imenovano svetlejšo sedanjost: občinski svetniki Kamnika, ki je bil za Balantiča najlepši kraj na svetu, so letos le podprli odlok o preimenovanju Matične knjižnice Kamnik v Knjižnico Franceta Balantiča. Kot pa se menda spodobi za vsako dolino šentflorjansko, kjer nevednosti in nestrpnosti ni nikoli preveč, se je na mah zapletlo: urednik lokalnega medija (spletnega portala) oziroma povampirjeni dediči medvojnih likvidatorjev so zagnali vik in krik, kamniški župan Marjan Šarec pa je, upoštevaje nasvete svojih prišepetovalcev – mimogrede, v občinski koaliciji, ki podpira Šarca, je tudi NSi –, ugotovil, da bi bilo bržda bolje, če bi jeseni ponovili odločanje o nerodnem preimenovanju knjižnice. Zato, ker je Balantič umrl v domobranski uniformi. Za nobenega »župana na Betajnovi« žal res ne more biti pomembno, da je poimenovanje knjižnice po enem od naših največjih pesnikov izrecno podprl celo podpredsednik mednarodnega Pena, sin enega prvih slovenskih partizanov, pesnik prof. dr. Boris A. Novak.
