LJUBLJANA – Če bo Avstrija zaradi begunske krize zaprla mejo, jo mora tudi Slovenija, je danes na seji odbora državnega zbora za zunanjo politiko (OZP) menil zunanji minister Karl Erjavec. Dejal je, da je to sicer njegovo mnenje, ne stališče države, in dodal, da si ne predstavlja, da bi imela Slovenija na svojem ozemlju 150.000 beguncev kot, denimo, Srbija.
»Mislim, da ni druge rešitve. Če bo Avstrija okrepila nadzor na meji in jo bo Madžarska zaprla, potem mora tudi Slovenija ravnati na enak način kot Avstrija,« je dejal minister. Ocenil je, da je trenutno vprašanje, ali bo sploh prišlo do tega, saj za zdaj ne kaže, da bo Nemčija zaradi navala beguncev zaprla svojo mejo, kar bi izzvalo podoben odziv v Avstriji.
V odgovoru na vprašanje poslanca Aleksandra Kavčiča (SMC) je Erjavec še ocenil, da bodo ukrepi, ki jih v zvezi z begunsko krizo sprejema EU, sicer učinkoviti, a ne v tem trenutku.
Pa Expo?
Več poslancev je na današnji seji OZP, na kateri so ministru postavljali vprašanja, zanimalo, kaj bo Slovenija naredila s paviljonom, ki je zdaj na svetovni razstavi Expo v Milanu. Erjavec se je strinjal z Jožefom Horvatom (NSi) in Alenko Bratušek (ZaAB), ki sta predlagala, da paviljona ne bi skladiščili, temveč bi ga uporabili. »Treba je dati pravo vsebino, da bo objekt živel še naprej,« je poudaril minister. Horvat je izrazil željo, da bi ga postavili v Pomurju, na primer kot center šolskih ali obšolskih dejavnosti. Erjavec je še povedal, da je zadovoljen s svojim obiskom na Expu in še posebej s tem, da se je Slovenija odločila sodelovati na prireditvi. Kot je dejal, stroški paviljona znašajo okoli pet milijonov evrov, učinek je pa izjemen – paviljon je obiskalo že okoli milijon obiskovalcev.
Menil je še, da bi morali sodelovati tudi na t. i. mini Expu 2017 v kazahstanski Astani, saj je Slovenija v svoji strategiji zunanje politike srednjo Azijo opredelila kot eno prioritet. Sodelovati bi morali tudi na Expu 2020 v Dubaju. Na vprašanje Mateja Tašnerja Vatovca (ZL), kakšno je stališče Slovenije do članstva Kosova v Unescu, je Erjavec dejal, da ga Slovenija podpira, kar je dala vedeti tudi Srbiji. Minister sicer ne razume nasprotovanja Srbije temu, saj je eno glavnih vprašanj na Kosovu vprašanje kulturne dediščine.
Pa Palestina?
Glede priznanja Palestine pa je Erjavec omenil dogovor, da odbor obišče zunanjepolitični odbor izraelskega parlamenta »in potem bomo videli, s kakšno dinamiko gremo naprej v zvezi s priznanjem Palestine«. Dejal je še, da v vladi glede priznanja Palestine ni nesoglasij, gre le za to, da bi ujeli pravi trenutek, ko bi signal imel močno sporočilno vsebino.
