SODNA SAGA

Žrtev Baričevičevih psov do 38.000 evrov nove odškodnine?

Objavljeno 25. oktober 2014 15.47 | Posodobljeno 25. oktober 2014 15.48 | Piše: Aleksander Brudar

Stanislav Meglič po več kot osmih letih od napada Baričevičevih psov blizu konca sojenja.

Stanislav Meglič čaka le še na odločitev sodišča glede premoženjske škode. Foto: Dejan Javornik

LJUBLJANA – Sodna saga v primeru Stanislava Megliča, ki so ga 15. marca 2006 v Oražnovi ulici v Ljubljani, ko se je peš vračal iz službe, napadli Baričevičevi bulmastifi, se očitno le bliža koncu. Včeraj je bila namreč na ljubljanskem okrožnem sodišču pravdna obravnava, v kateri je bila še kot zadnja zaslišana sodna izvedenka finančne stroke Stanislava Pirš Trček. Povedala je, da je bil Meglič zaradi napada psov od marca 2006 do aprila letos prikrajšan za 37.983 evrov neto dodatkov k plači. Pri izračunu je, kot je pojasnila, upoštevala tudi dodatke k plači, med drugim za delovno dobo, magisterij ter dodatek za sodelovanje v komisiji za pripravo predsedovanja države EU. Zdaj bo treba počakati le še na pisno odločitev sodnice Vesne Ponikvar, ki bo predvidoma znana v nekaj tednih.

Megliču je v vsem tem času že uspelo iztožiti 86.000 evrov z obrestmi vred za nepremoženjsko škodo (v tožbi je sicer zahteval 112.669 evrov), tokrat pa čaka še na odločitev glede premoženjske škode. Sodišče mu je v tem primeru že lani določilo 14.026 evrov z obrestmi in 348 evrov mesečne rente (Meglič zahteva 40.002 evra in 463 evrov mesečne rente), a so ta del sodbe razveljavili višji sodniki, saj se jim je zdela sporna višina odškodnine v delu, ki govori o izgubi plače ter stroškov, ki jih je imel s tujo nego in pomočjo med okrevanjem. Na prejšnji obravnavi je sodni izvedenec medicinske stroke Vladimir Smrkolj povedal, da je Meglič samo prvih 45 dni zdravljenja 8,5 ure na dan potreboval obsežno tujo pomoč, nato pa je zmogel brez nje, s čimer se Meglič ni strinjal.

Na sojenju smo lahko slišali še, da je imel 12 tednov po napadu krvoločnih psov desnico popolnoma imobilizirano, roko, ki je bila zaradi ugrizov popolnoma raztrgana, pa je imel nato še več kot eno leto ovito v kompresijsko obvezo, ves ta čas je zanj skrbela žena. Čeprav se je gibljivost roke od takrat precej popravila, moči, kot je povedal na eni izmed prejšnjih obravnav, še vedno nima, in zato še danes potrebuje pomoč.

Zamenjalo se je pet sodnic

In zakaj se njegov primer vleče že vse od oktobra 2006, ko je vložil tožbo proti lastnikoma psov Zori Roter in njenemu partnerju Saši Baričeviču? V vsem tem času se je zvrstilo kar pet sodnic, saj sta se dve izločili zaradi poznanstva z Baričevičem, tretja je bila aprila 2012 dodeljena na pravosodno ministrstvo, primer je nato prevzela četrta, v ponovljenem sojenju pa zdaj o vsem skupaj odloča že peta.

Pravdanje je po drugi strani zaznamovala smrt treh tožencev. Po smrti Roterjeve leta 2008 se je proces nadaljeval proti Baričeviču, ki je kot dedič Roterjeve postal lastnik psov. Potem ko so ga njegovi trije bulmastifi na začetku februarja 2010 pogrizli do smrti, se je nadaljevalo proti njegovima dedičema, staršem Mariji Šeme in Jožetu Baričeviču, ki pa je umrl februarja lani. Kot je tokrat povedala pooblaščenka družine Baričevič Jasna Zakonjšek, sklep o dedovanju po Jožetu Baričeviču še ni pravnomočen, je pa znana dedinja, to je Marija Šeme. 

Deli s prijatelji