Za nami je tretji vročinski val. Začel se je s 1. avgustom in končal v petek, 9. avgusta 2013, popoldan. Huda vročina je ob koncu prve dekade popustila. Jutranje temperature zraka so bile v nedeljo, 11., v nižinskem delu Slovenije med 11 in 15 °C, dnevne pa v večjem delu države od 24 do 29, na Primorskem do 33.
Še vedno premalo dežja
Prehod hladne fronte je prinesel nekaj padavin, vendar stanja suše površinskega sloja tal na najbolj sušnih območjih ni popravilo. Nekoliko se je zmanjšal le vročinski stres.
Vročina je popustila, kmetijska suša še ne. Po pretežno oblačnem torku bo v sredo in četrtek večinoma sončno. Od 22. do 27. avgusta Nad zahodno Evropo se bo okrepilo območje visokega zračnega tlaka, na vreme pri nas pa bodo občasno lahko vplivala manjša višinska jedra s hladnejšim zrakom. Prevladovalo bo dokaj sončno vreme s spremenljivo oblačnostjo, predvsem okrog konca tedna bodo popoldne mogoče posamezne plohe ali nevihte. Postopno bo topleje. 20. avgust 1968 Jutro je bilo na številnih postajah med najhladnejšimi v avgustu po drugi svetovni vojni. V Babnem Polju je bila minimalna temperatura –2 °C, na Rakitni –0,7, na Letališču Brnik 0,4, v Kočevju 1,6, Novem mestu 3,4 in Tolminu 4,2 °C. 20. avgust 1986 V močnih nalivih je do jutra v 48 urah ponekod v zgornjem Posočju padlo zelo veliko padavin. V Plužni pri Bovcu so izmerili 210 mm, na Žagi pri Bovcu 207, v Lepeni 157 in Bovcu 146 mm dežja. 20. avgust 2000 Zelo vroče je bilo v večjem delu Slovenije, marsikje se je ogrelo nad 35 °C. V Murski Soboti se je živo srebro povzpelo do 37,9 °C, v Metliki so izmerili 37,5, na Bizeljskem 37,2 in v Mariboru 36,8 °C. 24. avgust – sv. Jernej Če Jerneja veter zjasni, |
Lokalno so se ponekod razvila neurja z viharnim vetrom in točo. Od petka, 9., do nedelje, 11., je v okolici Ljubljane padlo 25 mm, v Podravju in Prekmurju od 10 do 40 mm dežja. Toča je padala v pasu od Žužemberka do Mokronoga, severno od Novega mesta in tudi v okolici Šentjerneja. Poročila o debelejši toči smo dobili tudi iz Sevnice, Mirne Peči, Ribnice, Kočevja, Majšperka, Gornjih Petrovcev in Šalovcev na Goričkem. Na območju Gornjih Petrovcev naj bi toča divjala kar pol ure, zrna pa so bila do velikosti oreha.
Poleg koruze ogroženo travinje
Po odkosih je ostala le ožgana travna ruša. Problem so tudi požete njivske površine, ki jih zaradi zbitosti ni bilo mogoče pripraviti za setev strniščnih dosevkov, kjer je to uspelo, seme še ni vzkalilo.
Suša pušča odtis tudi v gozdovih. Na najbolj ogroženih območjih listi rumenijo in odpadajo, podrast pa je izsušena, zato je velika nevarnost za požare v naravnem okolju. Podobno je prizadeto drevje tudi v urbanem okolju.
V severovzhodni Sloveniji in na Obali negativna vodna bilanca vztraja od začetka poletja, vegetacijski primanjkljaj vode pa že dosega vrednosti blizu 400 mm.
Razmere postajajo podobne doslej najbolj sušnemu poletju iz leta 2003, ko je vso državo pestila katastrofalna suša. Posledice so se tudi letos že približale razsežnostim naravne nesreče.
Vodnatost rek se zmanjšuje
Trenutne hidrološke razmere površinskih voda v Sloveniji v večjem delu države še vedno ocenjujemo kot običajne nizkovodne razmere, ki so se avgusta pojavile že večkrat.
Reke po državi imajo majhne pretoke in se postopoma zmanjšujejo. Na nekaterih že beležimo pretoke, ki so manjši od običajnih majhnih pretokov, zlasti v porečju Savinje, nekatere manjše reke v vzhodni in osrednji Sloveniji, slovenski Istri, Vipavski dolini in na območju primorskega krasa so presahnile. Trenutno le Drava ohranja srednjo vodnatost.
Temperatura vode v manjših rekah s počasnejšim tokom in v spodnjem toku večjih rek, kot so Vipava, Krka, Savinja in Sava, čez dan preseže 25 °C, temperatura morja v Kopru pa 28 °C.
Vodnatost se bo v prihodnjih dneh, kljub prehodnim padavinam, še naprej počasi zmanjševala.