Zoprna opozicija, 
a tudi premierka

LJUBLJANA – Predsednica vlade Alenka Bratušek je včeraj znova odgovarjala na poslanska vprašanja. Tokrat so jo poskušali s svojimi vprašanji, kot temu pravimo, opozicijsko pritisniti ob zid Jožef Horvat iz NSi, Jože Tanko iz SDS in Franc Pukšič iz SLS. Prvi in tretji sta jo vpraševala o posledicah prodaje dolarskih državnih obveznic, letnem strošku servisiranja obveznosti zanje ter o vladnih ukrepih za oživitev gospodarske rasti.
 Jožef Horvat (NSi) je Bratuškovo povprašal o izdaji državnih obveznic, ki jo je v začetku letošnjega maja izpeljala njena vlada: »Kolikšen bo efektivni letni strošek Slovenije pri servisiranju tega? Poleg nominirane šestodstotne obrestne mere za desetletne in 4,95-odstotne za petletne obveznice je treba upoštevati tudi stroškovni pribitek valutne konverzije plačila. Ker bo odplačilo potekalo v ameriških dolarjih in ne evrih, bo potrebna konverzija, kar bo zadolžitev še dodatno podražilo ...« To pa po Horvatovem mnenju ne omogoča zmanjševanja skupnega dolga, ampak pomeni njegovo še dodatno povečanje. Po mnenju NSi je prav tako ključno vprašanje, za kaj namerava vlada porabiti sredstva, zbrana s prodajo obveznic.

Bratuškova mu je razmeroma ostro odgovorila: »Če naše zadolževanje smatrate za neuspešno, vam moram povedati, da je bilo vaše oktobrsko zadolževanje (zadolževanje Janševe vlade oktobra lani, op. J. V.) še bolj neuspešno od našega letos. V začetku maja se je naša vlada zadolžila ugodneje, kot se je prejšnja oktobra lani. Za kaj bomo porabili denar? Vem oziroma upam, da veste, da se Republika Slovenija ne zadolžuje za vsako stvar posebej. Zadolžujemo se za izvrševanje proračuna in odplačilo kreditov, ki zapadejo, pa za dokapitalizacijo in sanacijo slovenskih bank.« Denar bo zdajšnja vlada, je nadaljevala, porabila za različne namene, tudi za sanacijo bančnega sistema, s čimer bo omogočila drugačno gospodarsko rast od tiste, ki jo je Janševa vlada. Horvata je še zanimalo, ali si je vlada zagotovila vsaj predčasni odkup obveznic, odgovor premierke pa se je glasil: »Prodaja obveznic nima vgrajene odkupne opcije. Nobena referenčna obveznica, ki jo je kadar koli doslej izdala Slovenija, nima vgrajene takšne opcije.«

Poslanec SLS Franc Pukšič je predsednico vlade vpraševal o dokumentih, ki jih je njena vlada poslala v Bruselj, o Nacionalnem reformnem programu 2013–2014 in o Programu stabilnosti. Kot je dejal, prvi ne ponuja nič novega, saj privatizacijo državnih podjetij vlada načrtuje, kot da bi šlo za licitacijo. Vlada, je dejal, ravna po sistemu danes tako, jutri pa bomo videli, kako: »Vprašujem vas, kateri so konkretni ukrepi, ki jih bo v smeri oživitve gospodarske rasti uvedla vaša vlada v letošnjem in prihodnjem letu, kdaj natančno naj bi ti ukrepi začeli veljati ter kakšni so ocenjeni učinki ukrepov na gospodarsko rast in zaposlenost v letošnjem in prihodnjih letih? Kateri od teh ukrepov bodo zagotovili službe mladim, ki so uspešno končali izobraževanje in zdaj zaman čakajo na prvo zaposlitev?« Bratuškova mu je odgovorila: »Res upam, da bo ta vlada uspešnejša od prejšnje, v času katere se je stopnja brezposelnosti le povečevala. V odgovoru se bom osredotočila na stvari, o katerih se pogovarjamo s SID banko. Vlada bo 400 milijonov evrov namenila za podporo do tisoč malim in srednjim podjetjem ter s tem na novo ustvarila ali ohranila do 30.000 delovnih mest. To je povsem nov ukrep. Več kot 300 podjetjem bo dala bo tudi od 500 milijonov do milijarde državnih poroštev. Bolj natančno vam ne morem odgovoriti. Delovna mesta lahko vlada odpira le v državni oziroma javni upravi.« Bo pa vlada vsekakor dajala spodbude za delovna mesta v gospodarstvu.

Kako je že zapisal Karel Lipnik v včerajšnjih Financah? »Slovenija je polna anonimnih grešnikov, to je grešnikov, ki svojih napak sebi nočejo priznati.« Res je, tudi predsednico vlade je dodal na seznam takšnih grešnikov.

Izmenjava puščic med Tankom in Bratuškovo

Vodjo poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, ki je vnaprej, to mu je očital predsednik državnega zbora Janko Veber, zgolj na splošno napovedal, češ da bo premierko menda vpraševal o prodaji državnega premoženja, je zanimalo, v skladu s kakšno metodologijo in na podlagi katerih izračunov je vlada sestavila svoj program prodaje državnih podjetij in čemu se je odločila, da bo najprej prodala NKBM. Znova je omenil, da je bila Alenka Bratuškova članica nadzornega sveta NKBM prav v času, ko so se tam delili privilegirani krediti. Vprašal je, ali želi vlada NKBM morda na hitro prodati zato, da bi se izognila prenosu slabih terjatev te banke na slabo banko. Predsednica vlade mu je odgovorila, da ne bi imela težav govoriti o katerem koli kreditu, če to ne bi bila bančna poslovna skrivnost, in poudarila, da je NKBM sporne kredite delila predvsem v letih 2006 in 2007 ter deloma še v 2008, ko je državo upravljala prva Janševa vlada.