ZOO: Živali poginjale, oskrbnike odpuščali

HORJUL – Potem ko smo pred dnevi objavili pretresljivo zgodbo prvega sindikalista delavcev v ljubljanskem živalskem vrtu Mihe Dobrovoljca, ki naj bi dobil odpoved zaradi opozarjanja na nepravilnosti, se je oglasil še nekdanji zaposleni Jože Rožmanec. Ne le da je pred dobrimi štirimi leti tako rekoč čez noč ostal brez zaposlitve zaradi krivdnih razlogov, temveč je moral že dve leti prej kot največji kriminalec hoditi na policijo na pogovore, kjer so ga priklopili tudi na poligraf, saj se je znašel v preiskavi zaradi suma zastrupljanja živali. Težave so se po Jožetovih besedah začele leta 2004, ko je bila po zamenjavi vodstva v živalskem vrtu za novo direktorico imenovana Zdenka Barbara Ban Fischinger.

»Takoj je pokazala neizmerno aroganco,« se spomni Jože in doda, da je po prihodu razdelila zaposlene po ključu naš in nenaš. »Za tistega, ki je bil nenaš, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo letel. Ne marajo nikogar, ki se spozna na zadeve. Če pa še opozori na napake, potem je odpisan,« pravi.

Ni bil njihov

Sprva so ga po njegovih besedah zasuli z delom, da je imel toliko obveznosti, »da bi moral biti štirikrat kloniran, če bi to hotel opraviti. Po enem letu je na hitro sklicala sestanek in začela razlagati, da se po vrtu govori, da hodi po dopustih in da se zapravlja tuj denar, v vrtu pa živali poginjajo. Pa se obrne k meni in me vpraša: 'Kaj pa vi mislite o tem, gospod Rožmanec?' Potem se je začelo,« pripoveduje Jože. To je bil po njegovih besedah prvi resni poskus, da se ga rešijo, nato so se začele dogajati »še grše stvari«.

Leta 2005 je v živalskem vrtu poginilo več živali. O točni številki smo povprašali tako direktorico kot policijo, vendar nismo dobili odgovora. Po naših podatkih je poginila celotna čreda damjakov, od sedem do deset živali.

»Direktorica je sklicala več sestankov in povedala, da je o tem obvestila policijo, da pa ne sumi nikogar. Izkazalo se je čisto nekaj drugega, stvar je bila osredotočena name. Povzročitelj naj bi bil jaz,« pravi Jože, ki je bil takrat vzdrževalec.

Po začetku preiskave je začel v svojem telefonu opažati nekaj čudnega, sledili so pogovori s policijo. »Kriminalist pride v službo in me sprašuje, kaj vem o poginih, in nato še: 'Koliko pa ste vi osebno vpleteni v to?' Napisal mi je vabilo na pogovor kot priča, vendar jaz nisem bil priča. Na Prešernovi sem bil tri ure in sem šel sedet tudi na poligrafski stol. Napovedali so tudi hišno preiskavo. To pomeni, da nisem bil priča, če bi mi premetali hišo,« ugotavlja Jože.

Po njegovih besedah so policisti omenjali strihnin in glizantin, tekočino za hladilne sisteme pri avtomobilih. »Ena od neumnosti so bila tudi mamila. Govorili so, da je kamela omamljena in da vsi, torej stroka, govorijo, da sem to naredil jaz. Spraševali so me, od kod denar za mamila,« je bil zgrožen Jože. Po njegovi oceni so mu tudi prisluškovali.

Pritiski v službi so se nadaljevali, Jože pa je slabi dve leti pozneje skoraj čez noč ostal brez službe. »Devetindvajsetega decembra 2007 sem imel razgovor, 31. decembra pa je bila odločba na pošti,« pripoveduje Jože, ki je dobil odpoved iz krivdnih razlogov.

Kot je pojasnil, se je že nekaj časa pripravljal, da na svojem zemljišču pri Horjulu postavi manjši zasebni živalski vrt. »Vsi v vrtu so to vedeli, o tem smo se vsak dan pogovarjali,« pravi Jože. Do 29. decembra mu ni nihče niti omenil konkurenčne klavzule, zaradi katere je nato izgubil službo, medtem ko je domači živalski vrt odprl maja 2007. »Omenjali so konkurenčno klavzulo, čeprav je v pogodbi sploh nisem imel zapisane,« je še dejal. S 1. januarjem 2008 je ostal brez službe. Po njegovi oceni je sum za zastrupitev padel nanj tudi zaradi očrnitve, saj je postavljal svoj živalski vrt.

Jože je začel sodno bitko, ta se je pravnomočno končala junija lani v njegovo škodo. Kljub temu ne misli vreči puške v koruzo, saj se je pritožil še na ustavno sodišče.

Poginule živali na zamrznjeni hrani

Kakšen odnos direktorica goji do živali, po njegovem mnenju dovolj nazorno pokažejo fotografije, na katerih je razvidno, da so v živalskem vrtu poginule damjake za nekaj časa zmetali kar na zamrznjeno meso, ki je bilo namenjeno prehranjevanju živali (?!). »Tam so ležali eno leto,« zatrjuje Jože. Ne sliši se prav nič higienično.

O ozadju in koncu preiskave smo povprašali tudi direktorico, a niti tokrat ni bila prav zgovorna. »O poginu nekaterih živali v ZOO Ljubljana leta 2006 pa potrjujemo, da je ZOO zadevo zaradi suma zastrupitve takrat predal v nadaljnje raziskovanje in postopke policiji, zato predlagam, da se glede dodatnih podrobnosti obrnete neposredno nanje,« je zapisala direktorica.

Direktorica je potrdila, da je delovni spor z Rožmancem pravnomočno končan. »Po reviziji, ki jo je vložil delavec, je o sporu odločalo tudi vrhovno sodišče, ki je 18. junija 2012 s sodbo revizijo zavrnilo in s tem potrdilo, da je bila odpoved Rožmancu zakonita,« je še zapisala. Ker pa je Rožmanec prepričan, da so bile kršene njegove pravice, se je torej obrnil še na ustavno sodišče.

Bo Dobrovoljcu in Rožmancu sledil še kdo izmed šikaniranih v našem edinem živalskem vrtu?