Imam občutek, da ste evropski poslanci, bližje ko so volitve, vse dejavnejši.
Pri meni imate definitivno napačen občutek. Za dokaz imate mojo spletno stran in spletno stran iniciative Požen' Evropo, kjer boste težko našli dni, ko mi nismo aktivni. Od prvega trenutka, ko sem prišla v parlament, sem dejavna, kolikor mi dopuščajo fizične sposobnosti. In jaz mislim, da je pravi politik tisti, ki prvi dan po volitvah dela, kot da so volitve jutri. Treba je znati delati brez prestanka. Zato si tam, zato te ljudje izvolijo. Pojaviti se samo pred volitvami ... to ne gre. Tega si sploh ne znam predstavljam, saj bi se počutila zelo mizerno.
Boste spet kandidirali?
Verjetno ja. Delam v tej smeri. Seveda se morajo vse zvezde 'poklopiti'.
Kako kolegi poslanci gledajo na Slovenijo? Kot na še eno državo v vrsti, ki jo bodo morali reševati?
Doma se ne zavedamo, da nas je samo 0,5 odstotka v EU: dva milijona od 500 milijonov. Po pravici povedano, nihče se ne sekira za nas. Seveda pa se ve, da smo v tem trenutku slabi, predvsem zato, ker nimamo gospodarske rasti. Nekatere države, ki so bile v hudi krizi, gospodarsko že rastejo ... Nikjer ni idealno, je pa res, da Slovenija caplja na mestu in da pravzaprav ni zaresnih ukrepov za izboljšanje stanja.
Kdo je krivec? Vlada, sindikati ...?
Vlada mora vedno reagirati. Vlada je, kar je direktor v podjetju – če imajo direktorja vsi zelo radi, mora biti z njim nekaj narobe. In vlada mora ukrepati, zato ima izvršno funkcijo, parlament pa zakonodajno. Je pa res tudi, da premalo gledamo navzven, da bi se širše zavedali situacije, ki narekuje spremembe naših navad, spremembe v delovanju in razmišljanju. Včasih je veljalo: hodi v šolo, da boš v pisarni dobil službo. Zdaj pa je treba mnogo več, iskati na primer priložnosti v samozaposlitvi in podjetništvu.
Se vam ne zdi, da je postala samozaposlitev le oblika dela, pri kateri se delodajalci izognejo obveznosti do zaposlenega?
Zanimivo je, da če si samozaposlen, te porabijo običajno večji naročniki takrat, ko te potrebujejo. In samo takrat si njihov strošek. Kar pa hkrati pomeni veliko motivacijo za nosilca dejavnosti, da se bo trudil, iskal nove možnosti, se želel izkazati povsod. Danes je vprašanje 20.000 mladih. Takih klasičnih zaposlitev in klasičnih priložnosti še dolgo ne bo. Če sploh bodo ... Treba je iskati izvirne rešitve in biti inovativen. In predvsem vedeti, da je velikokrat treba delati zastonj, da je treba preživeti, da se je treba boriti.
Od česa pa živeti, ko se dela zastonj?
Od česa pa danes živijo tisti, ki pravzaprav čakajo, da pride rešitev od nekod drugod? Mnogi še imajo priložnost živeti doma, kar pomeni, da imajo streho nad glavo in žlico pri mizi. Vsi pa te priložnosti nimajo. Vem, da ni nikoli univerzalne rešitve za vse. Preprosto moramo iskati tiste drobtine, ki sploh obstajajo.
Pravite, da mora biti s šefom, ki je priljubljen, nekaj narobe. Kakšna direktorica ste bili vi? Ste bili priljubljeni ali ne?
Eno in drugo. Mislim, da so me zaposleni kar spoštovali, ker so se zavedali, da je nekatere ukrepe treba uresničiti. Počasi so začeli verjeti v ukrepe in so se z njimi sprijaznili. Skupaj smo, da tako rečem – povlekli voz. Treba pa je veliko prepričevanja in resnice. Dati vse karte na mizo. Če prvi človek oziroma ekipa nima vizije, kam je treba iti, ljudje to začutijo. Mislim, da se nam v Sloveniji dogaja ravno to.
In kje je rešitev?
Populizem, da je mogoče brez odpovedovanja vzpostaviti gospodarsko rast in spodbuditi investicije, preprosto ne drži. Potrebno je oboje.
Ob zadnji podražitvi vinjet je vaša stranka na spletu praktično pozvala k ponarejanju vinjet in zapisala, da če jih ustavijo darsovci, naj rečejo, da je to sistem »copy-paste«, kakršen je pri premierki Alenki Bratušek. Kako komentirate to objavo?
Tega nisem prebrala ... Zdaj ste me res presenetili, pa čeprav kar pogosto pogledam na spletno stran. Lahko pa rečem to, da 22-odstotni DDV, za 15 evrov dražje vinjete, dražje to, dražje ono – to se bo enostavno prelomilo. Za nekoga, ki ima 400 evrov prihodka, je že vinjeta za 90 evrov predraga. Veste, da smo mi začeli s 60 evri, če se prav spomnim, in …
So pa številni že takrat opozarjali, da takšen cenovni model ni vzdržen.
Vem. Ampak če se lahko pri vsem drugem stvari odlagajo, tukaj pa že zelo lepo teče vračanje – zelo primerna količina sredstev se nabere prek vinjet, ki se namenjajo za najete kredite za gradnjo infrastrukture. To je čisto odvisno od pogodb. Jasno je, da pri ljudeh v Sloveniji, ki nimajo takšnih prihodkov, kot jih imajo v Avstriji ali Italiji, ne moreš tako podražiti vinjet. Poznam kar nekaj ljudi, ki zaradi visoke cene že zdaj ne kupijo vinjet.
Slišal sem, da se občasno vozite v Strasbourg z avtom. Ali to drži?
Drži. Nekajkrat sem res šla z avtomobilom. Vam pa povem, da je to smrtna cesta. Od Műnchna do Strasbourga je toliko tovornjakov in takšen promet, da ne veš, kdaj te bodo stisnili. To so tri-, štiripasovnice, pa običajno še kaj gradijo, in če te stisnejo v kakšen kanal, je res izjemno nevarno. Hotela sem sicer preskočiti komplikacije z avioni, ki niso prijetne in vzamejo veliko časa, vendar mislim, da ne bom kmalu spet šla z avtomobilom.
Koliko traja vožnja?
10 ali 12 ur.
Greste sami?
Ja, velikokrat. Mogoče se je dvakrat zgodilo, da sva šla skupaj s partnerjem, drugače pa grem sama. Jaz drugače rada vozim, ampak ob vseh teh neskončnih tovornjakih je grozljivo … Poleg tega Nemci vozijo čez 200 kilometrov na uro. Ko pribrzi na zunanjem pasu, ga komaj vidiš, saj švigne kot puščica. V Avstriji je glede tega bonaca, bi se reklo, ker tam ne vozijo več kot 130 na uro.
Nekateri se nadejajo skorajšnjega padca vlade. Menite, da bo stranka SDS v bližnji prihodnosti spet vodila vlado? Zlasti zaradi tega, da največjo opozicijsko stranko vodi oseba, ki je bila obsojena.
Verjamem, da bo SDS vodil vlado. Pustimo času čas. Vedno se je resnica izkazala in tudi tokrat se bo. Prej ali slej. In če ne bi bila sama članica prejšnje vlade Janeza Janše, potem bi težko sodila o tem, kako je delala vlada in mi v njej. Vem pa, da je bilo delo izjemno resno in tudi izjemno kritizirano, ker je bila to desna vlada. Marsikdo mi je prišepnil, da bi mediji lepše pisali, če ne bi bili desna vlada. Jaz sem to čutila na svoji koži kot ministrica za zdravje. Tega ne pozabiš ... Bili so zelo dobri trenutki, uspešni, ampak takšnih kritik si človek ne predstavlja ...
Takole na kratko: SDS ja, in z Janšo, za katerega verjamem, da bo vse dokazal. Če ne prej, pa na evropskem sodišču. Slovenija je edina država poleg Ukrajine, ki zapira liderja opozicije.
Se vam ne zdi, da je le nekoliko preveč naključij? Sporočila z gospodom Zagožnom in podobno …
Težko sodim o tem. Gledam pa stvari vedno iz širšega kota. Na vse gledam tako: on je začel v zaporu. Želja, da bi ga zaprli, je bila močna že pred dobrimi 20 leti – in to jim je tudi uspelo za krajši čas. Vsa ta leta se vrsti afera za afero. Samo vprašanje časa je, kdaj se splete krog do konca. Če se to ne bi dogajalo, če ne bi jaz doživela vsega tega, če ne bi slišala in videla napisanih toliko stvari, toliko kritik skozi vse obdobje, potem ne bi gledala na stvari, kot gledam danes. Vsa ta prepričevanja ljudi o tem, da se je pojavila ta gotovina, pa ona gotovina ... Po vseh teh pričevanjih ljudje začnejo verjeti, da se je res. Tudi v Španiji, kjer je desnosredinski premier, se je skoraj istočasno pojavila obtožba za 200.000 evrov, za isti znesek, kot se bremeni Janez Janša, ampak on je še vedno v vladi – ima pač močnejšo pozicijo. Napad na Orbana je prav tako zelo močan. Tudi na Portugalskem, ko se je pojavil desni vodja ... Čas je takšen, da je ljudem veliko lažje verjeti, da se da živeti po tem načelu, da bomo zelo socialni in da se ne bomo vpraševali, kaj bi delali.
Kaj bi morala vlada narediti, da se izognemo bankrotu, prihodu trojke?
Veste, jaz si včasih mislim, da sploh ne ve, kaj dela. V eni banki so ugotovili, da manjka milijarda, v drugi še štejejo. Skratka, nihče ni pripravljen stopiti za korak naprej, niti v manjših strank ne, ni pripravljen realno reči, kaj je treba narediti, da se nehamo zadolževati. Za svoj obstoj ne pridelamo dovolj. Na zdravstveni blagajni se to še ne občuti, čez leto pa bo hudo. Nobenih nasvetov jim ne bi dajala.
Ker ste iz opozicije?
Ne, ker ni nobenega rezultata. Prej so bili vsi proti Janševi vladi, da ukrepi niso pravi. Zdaj so praktično vse te ukrepe uzakonili, ko pa jih je treba uresničiti, pa nič ... Saj veste: danes Karl Erjavec reče to, jutri Virant to, tam Janković kadruje po svoje … Ne veš, kdo pije in kdo plača. Če ni vizije, kam iti, je težko.
Pa bo Slovenija preživela?
Mora. Slovenija je naša domovina in je preveč dragocena. Nihče si ne sme dovoliti, da bi jo zapravil, sploh pa ne tako, kot da nismo sposobni imeti države. Mi smo danes tu, mi imamo svojo državo in se moramo v njej odgovorno obnašati. Nikoli več ne bomo imeli 5000 delovnih mest za šivilje, lahko pa bi imeli zelo dober dizajn, dobro blagovno znamko. Elan je to, a ga ne znamo prodajati. Pri Nizozemcih že otroci prodajajo na tržnici. Mi preprosto nimamo dovolj tega podjetniškega duha. Te vztrajnosti, da je treba preživeti in znati prodati.
Mislite, da ne znamo prodajati ali da damo premalo kuvert z denarjem v prave roke?
V prvi vrsti je treba znati prodajati. Mene kuverte ne zanimajo.
So vam kot evroposlanki že kdaj ponudili podkupnino?
Ne. Šele ko prideš sem, vidiš, kako poteka normalno delo z lobisti. Natančno ti napišejo, o kateri tematiki imajo sestanek. Natančno so obveščeni o zadnjih trendih, vedo, v katero smer gre industrija. Formulirajo pa to denimo tako: če boste sprejeli takšno uredbo, boste nam naredili takšno in takšno škodo. Potrebujemo dve, tri leta, da se prilagodimo. Z lobisti sestanek vedno poteka na javnem mestu. Pri meni je to vedno v Mickeyju Mousu (kavarna v evropskem parlamentu, op. p.), vedno ob ekipi. Oni povedo svoje in v pol ure so sestanki mimo. Kosil s šampanjcem jaz ne poznam.
