PUCONCI – Posamezniki in skupine, organizirane v različne civilne iniciative, pogosto nasprotujejo posegom v okolje. Eden takšnih primerov je tudi nasprotovanje gradnji daljnovoda iz Murske Sobote proti madžarski meji, češ da bi resno ogrozil delovanje stomatološke klinike Rimska čarda. Ta namreč stoji med glavno cesto in železniško progo Murska Sobota–Hodoš, na obrobju Puconcev. Stvar sicer še ni konča, a kaže, da bo krajšo potegnil lastnik klinike Sašo Šraj, dr. dent. med. Državni birokrati v tem primeru očitno ne vidijo dlje kot do svojega nosa, čeprav bi se lahko odpravili na teren in prisluhnili domačinom, ki svetujejo, kako določen objekt s čim manj škode umestiti v prostor.
Spregledali kliniko
Upravna enota je namreč izdala odločbo o omejitvi lastninske pravice, ministrstvo pa bo lahko spet izdalo razveljavljeno gradbeno dovoljenje. Šraj je letos na upravnem sodišču dosegel začasno ustavitev dograditve daljnovoda, a po odločitvi upravne enote na ministrstvu za okolje in prostor zdaj čakajo le še pravnomočno odločbo o služnosti, nato pa bodo Elektru Maribor spet lahko izdali gradbeno dovoljenje za dokončanje »spornega« daljnovoda 2 x 110 kV.
»Seveda se bom na odločbo pritožil. Še vedno trdim, da so stavbo naše klinike načrtovalci daljnovoda prezrli, zdaj pa takšno traso upravičujejo z nesprejemljivimi razlagami. Mi smo imeli kliniko že zgrajeno, ko je vlada šele sprejemala državni lokacijski načrt za daljnovod. Stavbo bi torej lahko videli v naravi, če se že niso potrudili pogledati v uradne evidence o izdanih gradbenih dovoljenjih in vpisih v kataster. Stavbo so videli in evidentirali tudi izdelovalci preveritve vpliva elektromagnetnega sevanja (EMS) in hrupa z Elektroinštituta Milan Vidmar ter v svoj dokument zapisali, da je na našem zemljišču stavba z naslovom Puconci 251, a so kljub temu zapisali, da je dejanska raba tega zemljišča kmetijska, zato so območje uvrstili v II. območje varstva pred EMS, ki se uporablja za območja brez stanovanj, namenjena industrijski, obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti. Mi pa imamo tu kliniko, v kateri sami včasih delamo po deset ali dvanajst ur na dan, in bomo toliko časa tudi izpostavljeni sevanju. Takšnim pristranskim izvedenskim mnenjem in ocenam vplivov je sledila upravna enota,« razlaga Šraj.
Stebri kazijo okolico
Vse kaže, da lastniku klinike Rimska čarda Sašu Šraju ne bo uspelo preprečiti postavitve daljnovoda tik ob kliniki. Očitno je nekdo naredil napako v državnem lokacijskem načrtu, ki je nočejo priznati ne načrtovalci ne tisti, ki so izdali soglasje za začetek gradnje. Šele zdaj, ko so stebri večinoma postavljeni, se po Šrajevih besedah vidi, kako negativno vplivajo na videz pokrajine. Zaradi daljnovoda se je namreč življenjski prostor povsem razvrednotil, čeprav elektrogospodarska podjetja v tujini takšne zadeve rešujejo predvsem dolgoročno, vsekakor ne v škodo ljudi in narave. Pri nas pa so v zadnjih šestih letih vsi, razen Anje in Saše Šraja ter Simone Čopi, lastnikov podjetij MedDen S in Gemini, ki opravljata svojo dejavnost v kliniki Rimska čarda, raje popustili pritiskom in podpisali soglasje za postavitev visokih stebrov.
»Ni nobenega dvoma, da nas je pripravljavec državnega lokacijskega načrta spregledal. In ker očitno ni videl našega že zgrajenega objekta, je postavil daljnovod tik ob naši stavbi. Ne le da je steber manj kot 20 metrov oddaljen od stavbe, ampak je tudi del stavbe na koridorju daljnovoda. To pa je sila sporno, saj zdravstvena dejavnost nikakor ne spada v bližino daljnovoda. Tukaj je treba strogo upoštevati varnostne ukrepe pred sevanjem. Res so mnenja o tem, koliko naj bi bilo dovoljeno sevanje, različna, toda kljub temu moramo skrbeti, da bolniki in zaposleni ne bi bili izpostavljeni tem nevarnim žarkom,« pravi Šraj.
Daljnovod so sicer začeli urejati leta 2000, a so se pozneje, menda zaradi pritiskov različnih lobijev, odločili spremeniti traso. »Zato so izdelali novo in spregledali našo stavbo. Tega pa mi nismo vedeli, saj je bil prej drugačen načrt. Če bi vedeli, da bo daljnovod potekal čez našo parcelo in stavbo, nikoli ne bi gradili tukaj. Rešitev je možna, a sporazuma z Elektro Mariborom in ministrstvom za okolje ni mogoče doseči. Vztrajajo pri svojem. Nočejo razumeti, da elektromagnetno sevanje močno škoduje ljudem. Če ne bodo razumna naša sodišča, bomo poskusili na mednarodnih, kjer imajo več posluha za tovrstne zadeve.«
Daljnovod naj
speljejo pod zemljo
Na okoljskem ministrstvu trdijo, da je bilo zemljišče, na katerem stoji klinika, glede na javno dostopne podatke še leta 2010 po dejanski rabi kmetijsko, zato vztrajajo, da je bilo to območje pravilno razvrščeno glede varstva pred hrupom in EMS. Pravijo tudi, da so zgolj organ, ki vodi postopek izdaje gradbenega dovoljenja na zahtevo Elektra Maribor, in v tem primeru odloča o obsegu vloženega zahtevka ter v skladu z veljavno zakonodajo. Sami sprememb trase ali položaja posameznih stebrov ne morejo predlagati, saj je to stvar investitorja in njegovih projektov, poudarjajo na ministrstvu.
Po drugi strani pa je Elektro Maribor posredno priznal, da je trasa speljana preblizu klinike Rimska čarda. Steber daljnovoda št. 19, ki je že postavljen v neposredni bližini klinike, je namreč drugačne izvedbe kot vsi drugi. Je cevast, da zavzame čim manj talne površine, in je za vsaj dva metra bolj oddaljen od vogala klinike kot v klasični izvedbi. »Projekt nam s tem, ko ima vse veljavne dokumente, zagotavlja, da so bile proučene vse druge možnosti. Družba si ne more dovoliti, da ne bi upoštevala v teh dokumentih določenih okvirov,« so iz Elektra Maribor odgovorili na vprašanje, ali nameravajo zaradi zapletov spremeniti projekte in odmakniti daljnovod od klinike.
Šraj, kot že rečeno, nikakor ne bo miroval. Trenutno išče različne rešitve problema, naroča analize, išče pozitivne prakse iz tujine ter poskuša odgovorne prepričati, naj spremenijo svojo idejo, po kateri bi daljnovod potekal tako rekoč čez kliniko, v kateri med drugim potekajo tudi težje operacije. Sam vidi dve možnosti, bodisi daljnovod pod zemljo, kot to počnejo v Nemčiji, od koder je prinesel tudi fotografije, bodisi traso premaknejo nekaj sto metrov stran in tako obidejo kliniko.