Zmanjšujejo se izdatki, zadolžili se bomo »le« za nekaj čez štiri milijarde evrov
Odbor državnega zbora za finance je za sprejem na plenarni seji pripravil predlog novele zakona o izvrševanju proračuna za leti 2022 in 2023, ki spremlja pred tem obravnavani predlog rebalansa letošnjega proračuna. Gre za manjše spremembe, med drugim se znižuje potrebna zadolžitev države, je povedal finančni minister Klemen Boštjančič.
»Največji dopustni obseg zadolžitve države v letu 2022 se zmanjšuje, pa čeprav se izdatki povečujejo,« je članom odbora povedal minister. Kot razlog je navedel predvsem dejstvo, da se načrtovani prihodki proračuna zvišujejo. Namesto za nekaj več kot pet milijard evrov se bo tako lahko letos državni proračun zadolžil za nekaj več kot štiri milijarde evrov.
Zaradi ukrepov za obvladovanje kriznih razmer na področju oskrbe z energijo se povečuje dovoljeni obseg novih poroštev države, enako velja za zadolževanje in poroštva posrednih uporabnikov proračuna in nefinančnih družb v pretežni lasti države.
Predlagane spremembe zakona, s katerim se omogoča tekoče in nemoteno izvrševanje državnega proračuna, segajo še na področje prerazporejanja sredstev med postavkami za blažitev posledic covida 19. Morebitni še drugi predlogi se Boštjančiču ne zdijo smiselni, saj vlada skupaj s proračunoma za prihodnji dve leti pripravlja tudi spremljevalni zakon o njunem izvrševanju in jih bo mogoče upoštevati takrat.
Poslanska skupina SDS je k predlogu novele zakona vložila dopolnilo, s katerim bi se povprečnina za občine v luči visoke stopnje inflacije zvišala, toda člani odbora o njem niso glasovali, saj se z novelo zakona v določbo glede višine povprečnine ne posega.
Državni zbor bo novelo zakona skupaj z rebalansom ter odlokom o zgornji meji porabe javnih blagajn obravnaval na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek.
