Marta se odpelje v Celovec in v Ikei kupi omaro. Doma jo sama sestavi, a kaj, ko omara takoj, ko mimo pripelje avtobus, ob tresenju razpade. Besna pokliče v trgovino, od koder ji na pomoč pošljejo delavca montažerja. Ta se loti posla in v pol ure je omara znova sestavljena. A ker je natančen, hoče preveriti, kaj se bo zgodilo, ki mimo znova pripelje avtobus. Stopi v omaro in čaka. Takrat se doma nenadoma pojavi Košir. Ne more verjeti svojim očem, gleda delavca v omari, gleda ženo, lovi sapo, Marta ga prehiti: »Ne boš verjel, čaka na avtobus ...«
V gostilni Pri veselem Jozeljnu se srečata zastopnika večjih trgovskih podjetjih.
Pa se pohvali prvi: »Jaz že deset let Eskimom prodajam hladilnike!«
Drugi mu ne ostane dolžan: »Jaz pa že petnajst let Američanom prodajam ure kukavice.«
»To ni nič, to lahko vsak!« je komentar prvega.
»Že, toda jaz poleg vsake ure prodam še dvajsetkilogramski paket hrane za ptice!«