Po Janševi oceni je bilo tokratno zasedanje eden prelomnih sestankov, tako glede odločitev sedemindvajseterice kot sedemnajsterice, saj so voditelji dejansko sprejeli tako kratkoročne kot dolgoročne ukrepe s kombinacijo potez za reševanje kriznih razmer ter zagona rasti in zaposlovanja.

Z odločitvami so zadovoljni tako eni kot drugi, je povedal premier, ki pričakuje tudi pozitivne odzive finančnih trgov, medtem ko je ob prihodu na zasedanje dejal, da finančni trgi niso nikoli zadovoljni z odločitvami evropskih voditeljev.

Sinočnjo razpravo o kratkoročnih ukrepih, ki sta jih zahtevali Španija in Italija, so mnogi strnili v dvoboj med predsednikom italijanske vlade Mariem Montijem in nemško kanclerko Angelo Merkel, med solidarnostjo in odgovornostjo.

Politika in nogomet

Vzporedno s sinočnjo razpravo je potekal polfinale evropskega nogometnega prvenstva, v katerem sta se pomerili prav Nemčija in Italija. Zmagala je Italija. Na vprašanje, kdo je zmagal v razpravi na vrhu, je Janša odgovoril: »Za nogomet se ve, pri rešitvi, ki omogoča prožnejšo pomoč in intervencijo v finančnih inštitucijah, pa smo po moje zmagovalci vsi, tudi Nemčija.«

Čeprav naslovi v nekaterih časopisih kažejo drugače, je Nemčija po njegovih besedah pristala na tisto, na kar je vseskozi opozarjala – da je večja prožnost mogoča le ob večjem nadzoru. Sklepi po Janševih besedah vsebujejo oboje.

Strateški dokument za prihodnost

Osrednji dokument, ki ga je sprejel vrh, pa je po besedah predsednika vlade pakt za rast in zaposlovanje. Označil ga je za »strateški dokument, ki odgovarja na izzive, ki bodo pred EU v naslednjih letih«.

Za Slovenijo je pakt po Janševih navedbah zelo pomemben iz dveh razlogov. Prvi je to, da pakt ustvarja boljše in bolj konkurenčno gospodarsko okolje EU v prihodnjih letih, kar je za Slovenijo s pretežno izvoznim gospodarstvom izjemno pomembno.

Bomo ublažili investicijsko sušo?

Poleg tega so v okviru pakta predvideni nekateri ukrepi, ki predstavljajo oblikovanje določenih dodatnih finančnih virov, do katerih bo lahko Slovenija po Janševih besedah neposredno dostopala in tako »blažila investicijsko sušo«, ki obstaja, ker se še bori s sprejemanjem ukrepov za izhod iz krize.

Eden od ukrepov za spodbujanje rasti je dokapitalizacija Evropske investicijske banke (EIB) za 10 milijard evrov, s čimer se bo posojilna zmožnost te banke povečala za 60 milijard evrov. Slovenija naj bi prispevala 24 milijonov evrov.

Premier je danes pojasnil, da je to okvirni izračun in da bo natančna številka znana, ko bodo opravljeni vsi tehnični postopki. »A to bo razmeroma majhno vplačilo glede na možnosti, ki se odpirajo. Ni zanemarljivo glede na razmere, v kakršnih smo, je pa zagotovo investicija, ki se izplača,« je poudaril. Kdaj bo morala Slovenija denar vplačati, po njegovih besedah za zdaj ni znano.

Beseda rast je poglavitnega pomena

Na generalki pred sprejemanjem pakta za rast, na vrhu EU 23. maja, je premier sicer poudaril, da »beseda rast ni nastala v zadnjih mesecih, temveč je to ključna beseda, okrog katere je sploh zgrajena evropska paradigma«.

»Praktično ni predloga v zvezi z ukrepi, ki bi lahko spodbujali rast, ki ne bi bil v katerem od že sprejetih evropskih dokumentov. Šlo bo verjetno za nabor tega, kar je v tem času iz vseh teh dokumentov mogoče realno doseči, ter za ponavljanje obvez in usmeritev ter programov, ki jih že poznamo,« je tedaj napovedal Janša.