Vsak, ki ima vsaj malo pospravljeno podstrešje, ve, da je zdravje naše največje bogastvo. Kako pazljivo z njim ravnamo, priča tudi o tem, kakšen odnos imamo do ljudi, živali in sveta, ki nas obkrožajo. V današnji športni prilogi Finale pišemo tudi o boju nekaterih slovenskih športnih asov s poškodbami in boleznijo. V prazničnem ozračju prednovoletne histerije si še posebno radi zaželimo zdravja tudi ali pa vsaj v prihodnjem letu. Naši junaki pri tem niso izjema, zdravo telo je pravzaprav njihovo delovno orodje, zato so eksistencialno odvisni od njega. No, pa saj je tako praktično z vsemi nami, le da morajo sodobni gladiatorji svoja telesa izklesati tako rekoč do popolnosti, saj lahko le takšni zdržijo v neizprosni konkurenci, ki vlada v vrhunskem športu. Le tako so kos izzivom v krutem profesionalizmu, ki ne priznava povprečja in izgovorov vseh vrst. Preprosto si ali nisi.
Žal se pogosto zgodi, da nekateri športniki tekmovalno ambicioznost zamenjajo s pohlepom, od tod pa gre le še navzdol do pekla. Nezdrav odnos do sebe, tekmecev in športa v celoti, doping, goljufije, prevare, laži, izkrivljena podoba realnosti, nespoštovanje osnovnih življenjskih vrednot in še kakšna bolna zadeva pripeljejo do popolnega kraha osebnosti in njene aktivnosti. Se potemtakem splača slepo pehati za zmago, slavo in blišč ter oboževanje množice, če pa moraš potem kloniti na bridkem koncu? Seveda ne. Če premagaš podlo skušnjavo, ki te želi zvleči zunaj okvira normalnega, si prav tako zmagovalec. Zmagovalec življenja.
Za zmage takšnih vrst ne potrebujemo nadpovprečne nadarjenosti v kateri od športnih disciplin. Za okušanje tovrstnega zmagoslavja ne potrebujemo kompleksne in najsodobnejše infrastrukture ter sistema, ki proizvaja globalne športne šampione. Prav tako ne potrebujemo pregrešnih vsot denarja, ki bi nam zagotavljale mesto med do skrajnosti skomercializirano elito, ki vidi in priznava le uspeh, merjen z vrtoglavimi vsotami denarja. Za takšne zmage je dovolj biti dober in pošten ter pripravljen dajati.
