To je posebne vrste ljubezen: moški in njihovi avtomobili. Še bolj posebne vrste ljubezen pa je: moški in njihovi stari avtomobili, starodobna vozila ali oldtajmerji. Ne fajf, ne računalnikov in ne žena ne varujejo tako kot svoje stare avte. Na sobotno srečanje starodobnih vozil v Soteski jih je prišlo zagotovo 100, kakšnega pa so morda celo zavrnili ali pa imeli zavrnitev vsaj na koncu jezika, pa je bilo organizatorjem potem vseeno žal koga poslati domov. Tokratno srečanje OTK Soteska je bilo že 10. po vrsti in celodnevno druženje je bilo v veselje tako lastnikom avtomobilov, motorjev in tudi traktorjev kot tudi ljudem, ki so jih ob panoramskem izletu srečali ali si jih prišli (predvsem v Domžalah) pogledat od bliže.
Predsednik OTK Soteska Jože Mejač je navdušen lastnik starodobnikov. Ne enega ali dveh. Ima jih zagotovo 30, čeprav je bila prva številka, ki jo je na vprašanje, koliko jih ima, povedal, 35. Zdajšnji klub je pravzaprav nastal iz prvotnega kluba, v katerem so se družili lastniki stare kmetijske mehanizacije. Šestim ustanovnim članom se je zdaj pridružilo še skoraj 200 ljubiteljev starodobnikov, ki se, enkrat eni, drugič drugi, skoraj redno udeležujejo letnih srečanj kluba. Seveda pa skočijo še na kakšna druga. Nekateri jih obiščejo po pet ali šest na leto, morda celo več. To so namreč tudi edine priložnosti, ko njihovi zloščeni varovanci skočijo na cesto in se pokažejo ljudem. Če je človek malo pozornejši, ugotovi, da se v toplih letnih mesecih ta srečanja kar vrstijo. Skoraj vsak konec tedna je kakšno, so dejali moji sogovorniki.
Oldtajmerji so starejši od 30 let
Za starodobno vozilo velja tisto, ki je bilo izdelano pred več kot četrt stoletja. Menda pa se bo to kmalu spremenilo in bodo za oldtajmerje veljala vozila, starejša od 30 let. Torej se bo starostna meja dvignila za pol desetletja. Sicer pa so med najpogostejšimi in najpriljubljenejšimi mercedesi. Čisto pravi razlog, zakaj je tako, ni znan, verjetno pa zato, ker je pač to avtomobilska znamka, ki zagotavlja kakovost in trpežnost. To pomeni, da mercedesa pravzaprav ni tako zelo težko pripeljati do oldtajmerske starosti. In kljub pogostnosti pritegujejo veliko pozornosti. V kakšnega od motorjev rade pokukajo kar cele gruče ljubiteljev starih avtov. Po številnosti so na drugem mestu volkswagni vseh vrst, verjetno pa je največ hroščev. Največ pozornosti vzbujajo tisti najstarejši in tisti najbolj posebni in morda tudi ne na vsakem srečanju videni avtomobili.
Skoraj vsak od teh starih zloščenih jeklenih konjičkov ima svojo zgodbo. Jože Rus, ki z vsem srcem skrbi za jaguarja, letnik 1985, pripoveduje, da se je kot najstnik zaljubil v stričevo škodo kabrio letnik 1930. Stric mu jo je poklonil pod pogojem, da je ne bo prodal. In je ni. Do pred nekaj leti. Namesto nje je prišel domov jaguar s 3600-kubičnim motorjem, ohranjen, kot bi ravnokar prišel iz tovarne. In da bi tak ostal, pride na plan le ob lepem vremenu. Da bi se človek z njim vozil vsak dan, pa ni da bi mislil, saj pogoltne 14 ali 15 litrov bencina na 100 kilometrov. O berlini coupe phillips Martina z Bleda (da priimka ni treba napisati, pravi, ker ga tako ali tako vsi poznajo), letnik 1981, pa menda tako ali tako vse piše na internetu.
Ker je bilo sobotno vreme ljubiteljem starodobnikov več kot naklonjeno, so se vsi podali najprej do Domžal, se nato povzpeli na grad Tuštanj in od tam odvijugali še do Gradiškega jezera. Prebivalcem krajev ob poti so zagotovo popestrili dan, saj so jih ljudje občudovali z oken, balkonov in dvorišč ter še malo pomahali zraven. Uradno srečanje pozno popoldne sta končali razglasitev rezultatov in podelitev pokalov za predpono najstarješi. Med vozniki avtomobilov je zmagal Ivo Šnajder, letnik (rojstva, namreč) 1928, med vozniki motorjev je bil prvi Marjan Porenta, letnik 1939, najstarejši traktorist pa je bil dve leti mlajši Ernest Gjerkek. Najstarejši avtomobil je bil ford A Martina Smrtnika iz leta 1930, motor Dušana Praprotnika terrot 350 HST, letnik 1929, in traktor štajer Ernesta Gjerkeka, narejen leta 1952. Za zvestobo na srečanjih sta pokal dobila še Oltimer klub Škofljica ter koroški veteranski klub iz Celovca. In da je bilo vse v stilu in oldtajmersko, so za glasbo poskrbeli člani mengeške pihalne godbe – veterani. Oldtajmerji pač, ki se jim leta ne poznajo in se jim ne dajo.
