POGOVOR TEDNA

Zlorab naziva fizioterapevt je vse več

Objavljeno 22. oktober 2016 19.45 | Posodobljeno 22. oktober 2016 19.45 | Piše: Urša Splichal

Za fizioterapevte se vse pogosteje razglašajo posamezniki, ki nimajo diplome in drugih pogojev za samostojno nudenje fizioterapevtskih storitev, ugotavlja zasebni fizioterapevt Matej Čebokelj.

Fizioterapija je od nekdaj veljala za pomožno dejavnost različnim zdravstvenim disciplinam; danes fizioterapevti delajo v zdravstvenih domovih, domovih za ostarele, bolnišnicah, tudi vrtcih, rehabilitacijskih centrih, športnih klubih... V Sloveniji je v fizioterapevtski dejavnosti zaposlenih okrog 1300 fizioterapevtov, največ v osnovni zdravstveni dejavnosti, ki pokriva zdravstvene domove in koncesionarje, v bolnišnicah, zdraviliščih, najmanj v domovih za ostarele. Matej Čebokelj je zasebni koncesionar in zasebni fizioterapevt. Ima naziv cyiriax terapevt, specializiran je za ortopedsko travmatološko področje, del tega je tudi delo s športniki.

Kako vemo, da je fizioterapevt zares strokovno usposobljen?

Vsak fizioterapevt mora biti vpisan v register zdravstvenih delavcev pri ministrstvu za zdravje, vsi zasebni fizioterapevti pa tudi v register zasebnih zdravstvenih delavcev. Za samostojno delo se morajo fizioterapevti izkazati z visoko strokovno izobrazbo, opravljenim pripravništvom in strokovnim izpitom. Kompetence fizioterapevta so obsežne, saj so poleg usposobljenosti za samostojno, varno in odgovorno izvajanje učinkovite fizioterapije usposobljeni tudi za ocenjevanje, postavljanje fizioterapevtske diagnoze, načrtovanje programa fizioterapije in svetovanje. Poleg tega morajo vsi, ki delajo samostojno, imeti še odločbo ministrstva za zdravje o izpolnjevanju pogojev in ustreznosti prostorov ter opreme skladno z zakonodajo in temeljnimi standardi za fizioterapevtsko prakso. Opozoril bi, da se v zadnjem obdobju vse pogosteje dogajajo zlorabe naziva fizioterapevt, prav tako so zavajajoči tudi nekateri oglasi za fizioterapevtske storitve. Za fizioterapevte se vse pogosteje razglašajo posamezniki, ki nimajo diplome in drugih pogojev za samostojno nudenje fizioterapevtskih storitev. Ko ljudje iščejo fizioterapevta, morajo dobiti jasno zagotovilo, da jih bo obravnaval strokovno usposobljen fizioterapevt.

Vaše delo je osredotočeno na posameznika, izboljšuje in vzdržuje psihofizično zmogljivost ljudi. Katere pripomočke in metode uporabljate?

Pri rehabilitaciji pacientov se za izboljševanje psihofizičnih sposobnosti ter zmogljivosti zdravih, motenih v razvoju in drugače bolnih uporabljajo metode in tehnike gibalne terapije ter veliko različnih manualnih tehnik in pripomočkov. Največ fizioterapevtskega dela temelji na manualnih tehnikah, kot del obravnave pa izvajamo tudi terapije fizikalnih energij, kot so laser, ultrazvok, elektroterapije in podobno, s katerimi spodbujamo ali zaviramo fiziološke mehanizme in vzpostavljamo njihovo ravnovesje. Namreč, dva pacienta z enakimi težavami se ne bosta nujno enako odzivala na enako terapijo.

Delo fizioterapevtov navadno povezujemo z bolnimi, a je več kot le to...

Fizioterapevti vse več delujemo tudi v preventivi. Zelo pomemben del terapije je tudi nenehno poučevanje pacientov, kako živeti, da se stanja, ki smo jih sanirali, ne bi ponavljala. Fizioterapevti imamo s svojimi dodatnimi znanji in strokovnostjo vitalno vlogo pri pripravi in vključevanju v različne preventivne programe, promociji zdravja, promociji zmanjševanja sedečega vedenja in izboljševanja ter vzdrževanja ravni telesne dejavnosti. Potreba po preventivni usmeritvi fizioterapevtov se povečuje zaradi bliskovitega staranja prebivalstva.

Kaj vse, poleg znanja, mora imeti fizioterapevt?

Fizioterapevt je zdravstveni delavec, s pomočjo vzgojnih in fizioterapevtskih metod vzdržuje, vzpostavlja ali izboljšuje psihofizične sposobnosti ter zmogljivosti zdravih, motenih v razvoju ali bolnih ljudi. Hkrati mora biti pozitivna oseba, ki razume življenje ljudi in njihovo različnost. Upoštevati mora človekovo dostojanstvo in njegove pravice. Pacienta mora vedno jemati kot celoto, se truditi za najboljšo mogočo terapijo in se zavedati svojih kompetenc in omejitev.

Katere so najpogostejše težave, zaradi katerih pacienti pridejo k vam?

Največ težav je s kroničnimi obolenji hrbtenice, sledijo težave s koleni in rameni. Največ težav s hrbtenico je zaradi slabe drže, težave kolen in ramen so pa običajno posledica poškodb. Kjer so težave psihofizične narave, je uspeh terapije odvisen od tega, kaj človek počne, da se te težave pojavljajo in ponavljajo, in ali zmore tudi sam kaj v življenju spremeniti. Vse preveč je enakih ponavljajočih se gibov in drž. Vsakodnevni stres fizične težave še poslabšuje. Tudi fizična bolečina povzroča stres in posledično povečuje tonus v mišicah. Fizioterapevti pri svojem delu srečujemo veliko ljudi, ki so utrujeni in razboleli. Zaidejo v začarani krog, ker se nikakor ne morejo spočiti, ponoči pa se težave še stopnjujejo. Vse več je pacientov s sistemskimi kroničnimi obolenji (revmatiki, diabetiki), katerih vzrok je lahko tudi stres in katerih rehabilitacija je dolgotrajnejša. Na nas je, da jim pomagamo pri fizični bolečini in posledično zmanjšujemo stres. Če telo dobro funkcionira, se lažje borimo s stresom.

Kako pogosta naj bo terapija?

Zmeraj poskusim narediti vse, da bi bilo obiskov čim manj. S pacienti se sproti dogovarjam za obravnave, nikoli vnaprej ne določam več kot en termin, ker se lahko stanje bistveno spremeni. Koliko obiskov bo potrebnih, je odvisno od trajanja in obsega težav. Dlje ko trajajo težave, daljši je čas rehabilitacije.

Koliko na težave vpliva nezdrav življenjski slog?

Življenjski slog krepko vpliva na kakovost življenja. Vse premalo je gibanja. Ko pa se ljudje že odločijo za vadbo, je ta večinoma nevodena in prezahtevna. Gibanje naj bi nam bilo v užitek, ne pa da še povečuje stres. Če človek želi intenzivnejšo vadbo, naj se pridruži skupini, kjer je vadba nadzirana. Le kadar nas nekdo nadzoruje in uči pravilnega gibanja, je vadba uspešna in brez nezaželenih učinkov. Vsak dan naj bi si človek privoščil vsaj pol ure zmernega gibanja.

Kako pravilno sedeti, kdaj si je treba vzeti premor?

Pri sedenju je alarm, ko nas začne peči v vratu in med lopaticami. Obstaja kar nekaj vaj, ki jih lahko naredite sede. Vprašajte fizioterapevta ali vaditelja na vadbi, katere vaje lahko naredite v službi med odmorom. Vsakršna vadba, katere osnova je pravilna drža, vam bo vrnila občutek tudi za pravilno sedenje.

Masaža ali fizioterapija?

Dokler so težave z držo zmerne, vam bo pomagala masaža. Ta je bolj za sprostitev, ko se pa težave stopnjujejo, boste potrebovali fizioterapijo.

Marsikatero težavo bi lahko preprečili sami; kaj svetujete?

Za preprečevanje težav svetujem veliko različnega gibanja s takšno intenzivnostjo, da naslednji dan niste povsem izmučeni. Jakost povečujte postopoma. Za boljše rezultate in da se izognete poškodbam, izberite vodeno vadbo. 

Deli s prijatelji