PO UJMI

Žled medveda
 pregnal v vas

Objavljeno 11. februar 2014 20.42 | Posodobljeno 11. februar 2014 20.42 | Piše: Milan Glavonjić

Ledena ujma popustila, a življenje v Loški dolini je obstalo.

Loški dolini grozijo poplave. Foto: Milan Glavonjić

DOLENJE POLJANE – V pisarni Janeza Komidarja, župana občine Loška dolina, so telefoni in druge komunikacijske naprave že enajsti dan ujeti v oklep žleda. Nepretrgane povezave z gasilci na terenu, poveljstvom civilne zaščite, predstavniki vaških skupnosti, društvi in tudi krajani so pregrele tehnične pripomočke, ki v teh krajih že enajsti dan v izrednih razmerah povezujejo ljudi. Loška dolina, občina s 3965 prebivalci, se od Loža pa do Babnega Polja razprostira na 167 kvadratnih kilometrih in ima 22 vasi. Podnevi je sicer kar živahno, ponoči pa pusto, brez električne energije iz omrežja. Ohromljeno je delo v podjetjih, zavodih, šolah.

»Še do včeraj so bile veje in debla ujeti v debeli ledeni okov, žalostno petje ob lomljenju pa je odmevalo po vsej dolini. Ja, podnevi je hudo, ponoči pa še bolj. Daljnovodi so se že prvega februarja začeli podirati kot domine. Vzdolž Babnega Polja prek Dolenjih Poljan in naprej vse tja do Loža. Tudi druge manjše je žled dobesedno drobil. Pred popolnim mrkom nas rešujejo agregati. Danes obratuje enajst večjih, ki smo jih dobili iz Poljske, Avstrije in Romunije ter štaba civilne zaščite, več kot dvajset manjših smo kupili ali dobili od društev. Energije imamo zgolj za nujne potrebe, vsaka uporaba za ogrevalna telesa je prepovedana,« je poudaril Komidar.

V šestih dneh za gorivo 17 tisočakov

Prvi mož gospodarsko prepoznavne lokalne skupnosti skomigne na vprašanje o časovnem okviru odprave posledic ledene ujme. Električarji so sicer polni informacij, a za zdaj še ni otipljive. »Bojim se, da bomo še dolgo, dolgo odrezani ter da bodo morali občani sami nositi breme podivjane narave, ki je tod stresla svojo srd,« je realen župan. In še ena izmed mnogo skrbi. Cena energije iz premičnih naprav bo še kako udarila občinski proračun. V šestih dneh so za gorivo samo za gospodinjstva plačali 17 tisočakov. Računi dragih najemnin jih čakajo tudi za tuje agregate in oskrbnino, župan premleva, kako bo z drugo logistiko, brez katere bi bili te dni bosi. »Ne pozabimo, da so se gasilci, teh je bilo na terenu vsak dan do 45, komaj odpočili od naporov po desetdnevnih poplavah, a so morali že naslednji dan v boj z žledom. Da smo uspešni ter zadržali mir, se lahko zahvalimo predvsem dobri organizaciji znotraj občine,« je še dajal Komadir. In, kot kaže, Loški dolini ob napovedanih padavinah znova grozijo poplave.

»Cestarji bomo imeli dela v gozdu do penzije,« se pošali mož v rumeno-zeleni obleki, ob državni cesti proti mejnemu prehodu Babno Polje. V gasilskem domu, ki je te dni vrelišče vaškega utripa, dežurni pokaže razdejanje na stavbah ob trganju napeljave in okleščen gozd. »V vasi smo brez elektrike iz omrežja že od 31. januarja. Zdaj brenči sedem manjših agregatov, tisti večji pa zagotavlja oskrbo le za 24 hiš. Teh je sicer 110, duš pa okoli 25,« je dejal gasilec Peter Troha. Njegov tovariš Franc Bajec pa pohvali gasilce iz enajstih slovenskih društev, ki so skupaj z vojaki, domačini in električarji v soboto in nedeljo čistili poti ob daljnovodih in odstranjevali zlomljene drogove.

Na drugem koncu vasi, ki leži na 755 metrih nadmorske višine, znani vremenoslovec Dušan Ule napoveduje še hujše čase. »Ta tornado je za nami, a nas bodo kmalu doletele nizke temperature, tudi 20 stopinj pod ničlo. Pri nas je tako, kot da se je življenje ustavilo,« pove, a ne zato, da bi, kot je dejal, strašil.

Motorne žage bodo pele več kot dve leti

Ducat vaščanov iz Dolenjih Poljan, vasi pod hribom Kavarnik, na 875 metrih nadmorske višine, je bilo štiri dni odrezano od sveta. Cesto so zasule zlomljene veje, ponekod tudi debla, ki so se zvrnila iz korenin. Rešili so jih vojska in gasilci. A je k sreči že prvi dan svojo pot do vasi našel prijatelj Musi (to je njegovo partizansko ime), ki jim je prinesel manjši agregat. »Ko je bila cesta osvobojena, smo šli v dolino po agregate in naleteli na zasoljene cene. Žal so nekateri takšni, da najraje služijo v nesreči drugih,« potarna Bojan Baraga. Sovaščan Lojze Okoliš doda, da je škode v gozdu toliko, da bodo pri njih motorne žage pele več kot dve leti. »Strah me je, saj vsak dan vidim stopinje kosmatinca. Žledolom je iz spanca pregnal tudi zveri. Ko le ne bi hodile okrog in strašile. A moramo biti pripravljeni prav na vse,« je v pogovor vskočila domačinka iz Dolenjih Poljan.

 

Deli s prijatelji