LJUBLJANA – Letošnje leto si bomo zapomnili po obilnem deževju in poplavah, ki so Slovenijo kar nekajkrat močno prizadele, leto pa je zaznamoval tudi izjemni februarski žled. Tokrat so mediji poleg poročil in pretresljivih pričevanj ljudi, ki jim je voda poplavila bivališča in uničila rezultate večletnega dela, jasno postavili tudi vprašanja, zakaj se nam poplave dogajajo tako pogosto in zakaj je upravljanje vod tako osiromašeno in nezadostno. Končno so na dan prišle tudi številke in dejstvo, da smo moč vode podcenjevali, ker vodotokom nismo namenjali tiste pozornosti, ki bi jo morali. Priznati si moramo tudi, da smo pozidali nekatera poplavna območja, pri tem pa nismo niti pomislili na tak način gradnje, da bi lahko stavbe brez večje škode kljubovale občasnim poplavam.
Obilne padavine
Obilne padavine poleg poplav močno povečajo tudi ogroženost z zemeljskimi plazovi. Tudi ti so ob obilnejših ali dolgotrajnejših padavinah že kar stalnica, s katero se srečujemo. Tako kot pri poplavnih območjih tudi pri območjih, ki jih potencialno ogrožajo zemeljski plazovi, nismo naredili veliko. Koliko gradbenih dovoljenj je bilo v preteklosti izdanih, ne da bi kdo sploh pomislil na ogroženost. K sreči so informacije o izpostavljenosti poplavam in zemeljskim plazovom postale dostopne vsakomur. Sicer res ne tako natančne, kot bi si želeli, a vendarle. Bo odslej torej drugače? Bomo ravnali preudarneje in se bomo gradnji na izpostavljenih legah izogibali ali pa gradili na način, ki bo primeren naravi terena in njegovi izpostavljenosti? Upajmo, da bo tako. Bolj zapleteno je pri že pozidanih območjih, kot je na primer ljubljanski Vič. V takih primerih bo treba z ukrepi poskrbeti za zmanjšanje izpostavljenosti, kar bo drag, zahteven in dolgotrajen proces, a druge možnosti najbrž nimamo več na izbiro.
V sredo smo po večdnevni deževni epizodi končno dočakali obdobje ustaljenega poznojesenskega vremena. Ustaljeno poznojesensko vreme s soncem razvaja Primorsko in višje lege, po nižinah in kotlinah v notranjosti države pa se ob mirnem vremenu nabira hladen zrak, v katerem pogosto nastane megla ali nizka oblačnost. Hladen zrak, ki se zbira pri tleh, je stabilen, zato ni mešanja, ki bi skrbelo za naravno zmanjševanje onesnaženosti zraka. V takih ustaljenih razmerah se v hladnem delu leta pogosto srečamo s prekomerno onesnaženim zrakom. Zadnja leta največ pozornosti namenjamo delcem v zraku.
Napotki zaradi obilice lesa
Virov delcev je sicer več, med njimi so promet, industrija, dvig iz tal in kurišča, včasih nam delce prinese tudi od daleč (na primer saharski pesek ob zelo močnem jugozahodniku). Delce skupaj z zrakom vdihavamo in v prevelikih koncentracijah škodijo dihalom pa tudi zdravju na splošno. To kurilno sezono smo že zabeležili nekaj primerov prekomernega onesnaženja, in ob hladnem, stabilnem vremenu jih bomo še več. Ogrevanje seveda potrebujemo, a uporabljati moramo kuriva, ki dobro izgorevajo in ne onesnažujejo zraka. Pri lesni biomasi je pomembno, da je les ustrezno pripravljen. Ministrstvo za okolje in prostor že nekaj let opozarja na pravilno pripravo lesa za kurjenje. Morda so letos ti napotki zaradi obilice lesa, ki je na voljo kot posledica februarskega žleda, še posebno dobrodošli in koristni. Najdete jih na spletnem naslovu http://www.mkgp.gov.si/si/delovna_podrocja/gozdarstvo/navodila_za_pravilno_kurjenje.
