Zlatorogovi planinci v senci 300-letnih bukev

»Tolmin potaplja v senco se in mrak. / Prelepa v pozni zarji je Škrbina, ki sveti kakor žlahtna se kovina... / Nad njo strmita Migovec in Kuk, soseda dva, ki mržnje ne poznata...« so, denimo, verzi tolminske pesnice Ljubke Šorli, ki je med pesnjenjem gotovo v mislih zrla – tja gor proti Pečem, proti južni strani tolminsko-bohinjskih gora.

Kjer imata pašništvo in predelava mleka v sir in skuto zares že dolgo tradicijo, po nekaterih virih sega zgodovina tolminskega sira že v daljno leto 1200!

Ob tem, da med Tolminskim Migovcem (ki je prava meka za jamarje, ne nazadnje je tam najdaljši jamski sistem pri nas, v skupni dolžini kar 25,5 km) in planino Razor, kjer pod več kot 300-letnimi bukvami poteka in pomirja megalitski krog (naravna zdravilna točka), kar kipi od lepot narave, je jasno, da je koča na planini Razor še kako priljubljeno zbirališče. Ali za posedanje ali za naskok na Škrbino, Krn, Rodico, Črno prst, za tiste bolj vzdržljive.

Trumoma so jo zasedli seveda tudi pred dnevi, v sklopu dobro znane akcije Gremo v hribe!

Čez 600 pohodnic in pohodnikov je tistega vročega dne do nje priromalo ali po tako imenovani strmejši Bližnjici ali po zmernejši nekdanji italijanski mulatjeri (s pomočjo mul so namreč Italijani v prvi svetovni vojni gradili težko dostopne in visoko ležeče poti, po katerih so potem oskrbovali frontne linije).

Do Tolminskih Raven, slikovitega naselja na 913 metrih, so lahko prišli kar z avtom, nakar, če niso krenili s planine Kuk, po omenjenih smereh. Do koče, ki je na 1315 metrih, upravlja jo PD Tolmin; do koče, ki so jo iz nekdanje italijanske stražnice preuredili po drugi svetovni vojni.

Odtlej so jo samo še olepševali in bogatili, do danes, ko je nadvse udobno zatočišče z 88 posteljami in 18 sobami.

Upravljavci pod vodstvom predsednice PD Tolmin Milene Brešan se še kako zavedajo tudi ekoloških smernic, ne nazadnje je koča na območju Triglavskega narodnega parka. Medtem so pridobili tudi oba pomembna certifikata, tako tistega, da je koča prijazna do okolja, kot tudi onega, da je do družin.

S tradicionalnim finančnim prispevkom, ki ga Pivovarna Laško s pomočjo pohodnikov, ki se hlastno vpisujejo v Zlatorogovo vpisno knjigo, vselej nameni za nadaljnje delovanje, bo koča že kmalu pridobila nove akumulatorje, s katerimi pridobivajo sončno energijo.

Kot je že v navadi, je bilo v objemu pristne gorske narave do zadnjega poskrbljeno za pestro in poučno zabavo (godli so namreč učenci in gojenci glasbene šole Palbin pa mladi harmonikar Damjan, plesala in igrala je še folklorna skupina Razor, ekipa gorske reševalne službe je prikazala reševanje padalca, ene pogostejših nezgod v tem koncu Slovenije, Metod Kos pa je predstavil nadvse intriganten jamski sistem).

Da pa je bilo druženje še bolj okusno, sta poskrbeli oskrbnica Slavica Boljat in matična kuharica Jožica Grandovec, ta je daleč naokoli znana prav po odličnih in zabeljenih skutnih štrukljih. Kako so teknili! In kako je šele teknila znamenita frika!