Zlatnine ni več. Na vrsti so harmonike.

V krizi smo ljudje prisiljeni prilagoditi svoj življenjski slog novim razmeram. Večina se najprej odreče luksuzu, nato različnim storitvenim dejavnostim, na koncu pride zategovanje pasu pri porabi energentov in prehrani. Na žalost pa se tukaj ne konča. Dolgoletna recesija, ki nas pesti, je številne prisila v (raz) prodajo družinskega premoženja. Največkrat so to nakit, umetnine in avtomobili. Zato seveda ni presenetljivo, da so se v zadnjih letih po državi namnožili odkupovalnice zlata in oderuški posojilodajalci, povečala pa sta se tudi promet z rabljenimi predmeti in zbirkami ter seveda blagovna menjava.

Prodati? Vedno in nikoli!

Polovica vsega zlata v zasebni lasti je v nakitu in številni si prav z njim pomagajo iz finančne stiske. »Za njegovo prodajo ni nikoli pravi čas, če opravlja svojo funkcijo, torej se ga nosi kot nakit, ima prestižno ali spominsko vrednost. Po drugi strani pa je zmeraj pravi čas, če polomljen ali nemoderen kos leži v predalu in potrebujete denar. Odkupljeno zlato se pretopi, prečisti v čistega in nato uporabi kot surovina za nove izdelke,« nam je zaupal Mojmir Poharc, tehnični vodja pri Zlatarni Celje. »Kratkoročno je bilo zlato le v redkih obdobjih zgodovine zanimivo kot naložba, na dolgi rok pa vedno, saj je zmeraj ohranjalo vrednost in ni razlogov, da je ne bi tudi v prihodnosti. Standard v svetu raste, vedno več je takih, ki si ga lahko privoščijo, in v ljudeh je še vedno želja, da bi ga imeli v vseh oblikah. Če želite varčevati za daljše obdobje, na primer za pokoj, bi vsekakor svetoval del denarja nameniti za naložbe v zlato, saj tudi svetovna banka, IMF, ECB in centralne banke vseh držav vlagajo del kapitala v zlato, torej mu zaupajo.« Razumljivo je, da njegova prodaja doseže vrhunec, ko je najdražje, a ljudje žal ne prepoznajo priložnosti za nakup, ko je cenejše. »Kupuje se sedaj, ko je poceni, tako nakit kot naložbeno zlato. Seveda je še zmeraj drago, a bo še dražje, ko bo borzna cena spet zrasla. Povpraševanje po njem po vsem svetu trenutno raste, izjema sta le Evropa in znotraj nje Slovenija, ki, kot veste, še edina napoveduje recesijo.«

Zavajajoče odkupovalnice

V Zlatarni Celje so opazili padec odkupovanja zlata, kar je posledica številnih odkupovalnic, ki so se pojavile pri nas, in nižjih cen zlata na svetovnem tržišču. »Ko je bila pred dvema letoma njegova cena visoka, pa tudi smernice so nakazovale njeno rast, je bilo odkupovanje donosen posel in odkup je cvetel po vsem svetu. Ko pa je cena padla, je postalo manj atraktivno,« je še pojasnil Poharc.

Delovanje odkupovalnic zlata ni sporno, če imajo pregledane tehtnice in izdajajo račune. »Spornejše je njihovo oglaševanje, ki je navadno zavajajoče, ker oglašujejo odkupne cene, ki so celo višje od borznih, seveda pa jih potem ne izplačajo. Sporni so tudi tehtanja, odbitki za kamenje, preračuni, predvsem pa razni potujoči odkupovalci, ki se za nekaj ur nastanijo v hotelih in gostilnah, potem pa hitro izginejo, preden lahko kakšna inšpekcija reagira. Nerešeno je, katera inšpekcija naj to sploh nadzira, tržna, davčna, Urad RS za meroslovje.«

Zlato iz računalnikov

Urad za meroslovje je pred kratkim odkril, da se je v Sloveniji pojavilo zlato neznanega izvora, najverjetneje iz elektronskih naprav, predvsem računalniških procesorjev. Po nekaterih ocenah se tovrstno zlato v Slovenijo prevaža v obliki belega prahu iz Srbije. Sicer pa je samo pridobivanje te kovine iz elektronskih vezij dokaj preprosto opravilo, ki se ga lahko naučimo kar na spletni strani youtube. Vsekakor je pri prodaji potrebna previdnost, dobro se je pozanimati, kje so pogoji odkupa najugodnejši. Zastavite ga lahko tudi v zastavljalnicah, ki pa so pri nas dokaj redke.

Vse so že dali

Delovanje zastavljalnic je preprosto: vredne predmete pustimo pri zastavljavcu, ta pa nam zanje izplača nekaj denarja; seveda ne toliko, kolikor je vreden zastavljeni predmet. Če v dogovorjenem času posojeni denar vrnemo, dobimo predmet nazaj, če tega ne storimo, ga lahko zastavljalnica pod svojimi pogoji proda.

»Zadnja leta opažamo upad števila strank. To je posledica krize, ljudje nimajo več česa zastavljati. Vse, kar so imeli, so že dali. Zlatnine ni več,« nam je pojasnil Anton Murn, ki že vrsto let vodi eno najuspešnejših klasičnih zastavljalnic v državi. »Ko so se odprle trgovine za odkup zlata, so ljudje svojo zlatnino prodali, zdaj je ni več. Tudi drugih stvari je malo. Poudarjam, da k nam ne moreš prinesti vsega, priložiti moraš dokaz o lastništvu, garancijski list ali račun.«

Namesto banke

Ljudje v zastavljalnice najpogosteje prinesejo dražje mobilne telefone in prenosne računalnike, za kar dobijo nekje med 200 in 300 evri. V 70 odstotkih primerih predmete potem tudi odkupijo. »Naša zastavljalnica v Litiji je ena redkih klasičnih. Pri nas je velika težava zakonodaja, saj ne vemo, kako naj delujemo, da bo pravilno. Težava je tudi v tem, da ljudje zastavljalnice zamenjujejo s posojevalnicami.«

Med predmeti, ki jih pogosto prinesejo v zastavljalnico, so tudi harmonike in drage zapestne ure. Podjetniki in obrtniki pogosto zastavijo avtomobile. Neredko se zgodi, da kdo zastavi svoj kombi za 4000 evrov, toliko da prebrodi določen poslovni izziv, nato pa že čez nekaj dni denar vrne. Vsekakor zastavljalnica v časih, ko banke le stežka kreditirajo, in še to pod slabimi pogoji, mnogim pride še kako prav.