LJUBLJANA – Ker je letos že v avgustu vrhunec nabiranja in uživanja gob, strokovnjaki iz Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana opozarjajo, da morajo biti ljudje še posebno previdni pri nabiranju, kajti hitro se lahko zgodi, da tudi dobri poznavalci gob med njimi spregledajo kakšno strupeno.
Število zastrupitev z gobami se iz leta v leto spreminja, odvisno od gobje sezone, pa tudi od tega, ali se zastrupi posameznik ali večje število ljudi naenkrat (družina ali skupina ljudi). Največ zastrupitev z gobami je po navadi v septembru in oktobru, letos pa je sezona gob pohitela ravno zaradi bolj mokrega poletja.
V lanskem letu so na interni kliniki prejeli okoli 40 klicev zaradi zastrupitev z gobami in na oddelek sprejeli pet bolnikov, leta 2012 pa je bilo v istem obdobju preko 100 klicev, sprejeli pa so 33 bolnikov. V letošnjem letu so prejeli nekaj klicev zaradi prebavnih težav po zaužitju gob, na oddelek pa doslej (še) ni bil sprejet nihče.
Pravila, ki jih je dobro upoštevati
Prebavne težave v smislu slabosti, bruhanja in driske so na srečo največkrat posledica neustrezno pripravljenih in zaužitih sicer užitnih gob. Vzroki so lahko zaužitje preveč gob v večernih urah, neustrezno shranjevanje ali priprava gob, uživanje starih, surovih ali razpadlih gob, neupoštevanje diete pri ljudeh z obolenji žolčnika, želodca, trebušne slinavke in podobno.
Marija Jamšek iz centra za zastrupitve svetuje naslednje:
• nabirajmo in jejmo le gobe, ki jih dobro poznamo;
• gob naj ne uživajo majhni otroci, starejši in bolniki z dietami zaradi bolezni, kot so žolčni kamni, vnetje trebušne slinavke, rane na želodcu in dvanajstniku;
• gobe uživajmo kot začimbo oziroma prilogo h glavni jedi, saj so težko prebavljiva hrana, zato jih tudi ne jejmo kot glavni obrok oziroma zvečer pred spanjem;
• gobe morajo biti zdrave in ne razpadle ali črvive;
• nabrane gobe ustrezno pripravimo čim prej (v prvih 24 urah) bodisi kot svež obrok hrane ali pa jih ustrezno konzervirajmo (npr. blanširamo in zmrznemo, sušimo);
• ker so dobro gojišče za bakterije, jih ne shranjujmo v »hladnih shrambah« ali hladilniku.
Toksične učinkovine
Strupene gobe vsebujejo različne toksične učinkovine, znaki in simptomi zastrupitve pa so odvisni od vrste strupa v gobi. Največ strupenih gob povzroči slabost, bruhanje, krče v trebuhu in drisko. Podobne simptome povzročijo tudi neustrezno pripravljene užitne ali druge bolezni (virusna in bakterijska vnetja). Nekatere strupene gobe lahko okvarijo tudi jetra in druge organe (najbolj znana in nevarna je zelena mušnica in njej sorodne gobe, ki vsebujejo med drugim strup amatoksin). Nekatere gobe vplivajo na osrednje živčevje in povzročijo zmedenost, halucinacije in motnjo zavesti (rdeča in panterjeva mušnica).
V diagnostičnem postopku je pomemben tudi podatek o času (inkubacijski dobi), ki je pretekel od zaužitja gob do prvih znakov zastrupitve. Pozorni moramo biti zlasti na zastrupitve z gobami, kjer so simptomi nastopili po 6 do 12–24 urah. V teh primerih moramo pomisliti na možnost zastrupitve s smrtno nevarno zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami.
Jamškova še opozarja, »da se moramo v primeru kakršnih koli težav po zaužitju gob takoj posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom, ki bo na osnovi anamnestičnih podatkov in prizadetosti bolnika ocenil, ali je potrebna ambulantna oziroma hospitalna obravnava; če bo treba, se bo posvetoval tudi z zdravnikom v centru za zastrupitve. Prav tako se ne smemo zanašati, da bo driska v enem ali dveh dneh minila, kajti če se zastrupite z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami, lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov, predvsem jeter in ledvic, ali tudi smrti.«
Iz prakse je znano, da so se zastrupili tudi »dobri poznavalci gob«, če so bili pri nabiranju oziroma čiščenju gob neprevidni in so med množico gob spregledali strupeno gobo ali pa pri tem niso nosili očal, ki jih sicer uporabljajo zaradi slabovidnosti.
