Staro mesto Kranj, v starejših omembah tudi Carnium, Creina, Chreina, Krainburg, je zgodovinsko mesto in hkrati živo ter moderno gospodarsko in kulturno središče Gorenjske. Kar posrkalo vas bo vase. Mestno jedro je lepo obnovljeno. Sprehodite se skozi Maistrov in Glavni trg ter Prešernovo, Tomšičevo, Tavčarjevo in Cankarjevo ulico. Mesto krasijo meščanske hiše, čudovito oblikovane ulice, dvorci, cerkve in hiše z arhitekturno bogato okrašenimi pročelji ter dvorišči.
V mestu dominira triladijska gotska župnijska cerkev sv. Kancijana in tovarišev z začetka 15. stoletja. Ob njej je bila nekoč kapela s kostnico iz 13. stoletja, danes je poleg arhitekturnih ostankov poznoantične krstilnice. Ključ za dostop do kostnice, ki se skriva pod tlakom trga za cerkvijo sv. Kancijana, dobite na recepciji Gorenjskega muzeja v mestni hiši.
Hitro boste prišli do mitničarske hiše iz leta 1527
Stavba ima zgodnjo obliko mestnih hiš z nadstropnim pomolom, kakršne so se v naših krajih pojavile v prvi polovici 16. stoletja. Med cerkvijo in Prešernovim gledališčem stoji velik kip našega pesnika in avtorja Zdravljice, delček katere je slovenska državna himna. Na Glavnem trgu ne morete mimo Mestne hiše, ki je današnjo obliko dobila z združitvijo dveh stavb, starejše vogalne (stolp z uro in klasicistična stebriščna lopa) in mlajše na Glavnem trgu, kjer je danes vhod. V njej je poznogotska stebriščna dvorana iz prve polovice 16. stoletja. K starejši je tesno prislonjena mlajša stavba, ki ima dvorano iz leta 1638 z lesenim kasetiranim stropom. V njej se lahko tudi poročite.
Grad Khislstein v Tomšičevi ulici, v katerem je danes Gorenjski muzej, v temeljih skriva ostenje zgodnjega in poznoantičnega obzidja ter obrambnih naprav iz petega do šestega stoletja. V bližini Khislsteina je v nadstropni hiši iz 18. stoletja – v Tomšičevi ulici 32 – deloval eden najplodovitejših slovenskih slikarjev na prehodu v 19. stoletje Leopold Layer (1752–1828). V hiši je urejena spominska soba izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja. V pripravi je spominska soba Leopolda Layerja.
Sprehod po mestnem jedru vas bo pripeljal do galerije Prešernovih nagrajencev, mestnega vodnjaka, ki je bil dvakrat postavljen, ter hiše, v kateri je živel in umrl pesnik France Prešeren. V njej je spominski muzej. V Tavčarjevi ulici je rojstna hiša dr. Janeza Bleiweisa, očeta naroda iz 19. stoletja. Če se boste napotili proti Pungertu, boste vmes videli Plečnikove arkade in vodnjak na trgu ob Roženvenski cerkvi na Mohorjovem klancu, kot je domače ime za Vodopivčevo ulico, v kateri so imeli svoje zatočišče protestanti. V tem delu Kranja si je arhitekt Plečnik zamislil vhod v mesto. Tu je do 20. stoletja delovala Pirčeva barvarna, oglejte si njen družinski muzej na številki 11.
Prišli boste do Pungerta, od koder je lep razgled na industrijski del Kranja in Kokro. Tu je še edini v celoti ohranjen srednjeveški obrambni stolp iz 16. stoletja. V njegovi bližini so med kugo v 15. stoletju zgradili gotsko cerkev, posvečeno sv. Fabijanu, sv. Sebastjanu in sv. Roku. Na njej je velika freska sv. Krištofa.
Oglejte si Prešernov gaj, kjer sta pokopana pesnika France Prešeren in Simon Jenko. Tu so tudi Majdičeva grobnica, spomenik bazoviškim žrtvam in Vladimirju Gortanu. Tudi Slovenski trg s številnimi zanimivimi objekti in skulpturo kiparja Lojzeta Dolinarja je vreden ogleda. Ob stavbi gimnazije stoji mogočna sekvoja. Leta 2007 je bil na robu trga postavljen relief Kranja po načrtih kiparja Staneta Kolmana, prijazen tudi do slepih in slabovidnih.
Če pridete v Kranj iz smeri Brnika, vas od daleč pozdravi vodni stolp. Zgradil ga je kranjski deželni odbor med letoma 1908 in 1911 po načrtih hidrologa in stavbenika Jana Vladimirja Hráskýja. Zbiralnik vode na vrhu je zagotavljal zadosten pritisk vode v vodovodu – tudi za najvišje objekte v Kranju in bližnji okolici. Stolp je visok 43 metrov in je zaščiten kulturni spomenik, ki še danes služi svojemu namenu. Odpravite se lahko na sprehod po rovih pod Kranjem, kjer vas bodo spremljali prijazni vodniki. In na kanjon Kokre ne pozabite, je v središču mesta.