Zjutraj ustanovili društvo,
 zvečer pa že peli na odru

NOVO MESTO – Farmacevtski gigant Krka, ki je bil ustanovljen leta 1954, ni samo poslovno najuspešnejše slovensko podjetje, ampak ima tudi odlično delujoče Kulturno-umetniško društvo (Kud) Krka, kar je v današnjih kriznih časih nekaj redkega. Društvo vse od ustanovitve pred 41 leti prireja razstave, srečanja, združuje ljubitelje petja in gledališča, organizira ustvarjalne delavnice, sledi aktualnim dogodkom na področju kulture in umetnosti ter vabi k ogledu številnih prireditev.

V letu poleta na Luno

Da bi bolje razumeli ljudi, ki so 17. decembra 1971 na pobudo očeta Krke z rojstnim letom 1954, vizionarja in magistra farmacije Borisa Andrijaniča, prvega od treh velikih in edinih direktorjev v skoraj šestih desetletjih njene zgodovine, ustanovili Kud Krka, se za hip spomnimo tedanjega dinamičnega obdobja. Dve leti prej se je zgodil prvi polet na Luno, eno leto prej je Ljubljana gostila svetovno prvenstvo v košarki, Ivo Daneu je s svojimi fanti postal svetovni prvak, to je bilo obdobje, ko so se prav po pionirsko rojevale pobude, ki jih imajo v Krki danes za samoumevne, npr. Krkine nagrade na področju raziskovanja. Mimogrede: v 42 letih smo dobili že 2408 Krkinih nagrajencev, med 30 je bilo letos kar 18 doktorjev znanosti.

Prva predsednica društva je bila Joža Miklič, še danes živahna in aktivna upokojenka, sledili so Staša Vovk, Marija Žveglič, Janez Bernik in Mitja Pelko. Vsi ti in kakopak še mnogi drugi so kulturo razumeli, si jo želeli in jo ustvarjali. Toda brez zaupanja, razumevanja in podpore vodstva Krke, ki ga je društvo deležno vseh 41 let, ne bi šlo. Kulturo sta kot sestavni del ves čas delovanja društva razumela že skoraj dve desetletji pokojni Boris Andrijanič in njegov naslednik Miloš Kovačič, danes pa jo tako razume tudi generalni direktor in predsednik uprave Jože Colarič.

Sekcije Kud Krka – Mešani pevski zbor Krka, Gledališki klub Krka, galeriji v Ljubljani in Novem mestu, ustvarjalne delavnice, literarna sekcija in Dolenjski knjižni sejem, vodijo sodelavci iz Krke, ki jih posamezna področja še posebno zanimajo. Gre za pravo omrežje, ki brezhibno funkcionira – seveda tudi zaradi sredstev, ki jih dobijo.

Kadar zapojo proizvajalci se je glasil naslov ene od prvih objav o društvu leta 1971. »Dopoldne so ustanovili tovarniško kulturno-umetniško društvo, zvečer pa so imeli že prvi javni nastop …« piše v članku o začetnih aktivnostih Krkinih pevcev, ki so, združeni v zboru pod vodstvom dirigentke Urške Damiš Burger in predsednika zbora Vinka Srpčiča, imeli prvi koncert v Kristalni dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki.

Srečanje z Ingoličem

Na čelu gledališkega kluba je Metka Miklavič Gasser, letošnje jesensko srečanje 21. sezone pa je oktobra začel v družbi z režiserjem Markom Naberšnikom, Barbaro Hieng Samobor, Vinkom Möderndorferjem, zakoncema Natašo Tič Ralijan in Gašperjem Tičem. Srečanja običajno potekajo v Krki za Bežigradom v Ljubljani, kjer Tanja Balantič usklajuje tudi delo ljubljanske galerije Krka, ki v teh dneh predstavlja razstavo pod zaporedno številko 346. Na razstavi z naslovom Adria Art si lahko do 19. decembra ogledate dela devetih uglednih slikark in slikarjev, z legendarnim Francetom Slano na čelu, udeležencev poletne kolonije na dalmatinskem otoku Murter.

Ustvarjalne delavnice so nov zagon dobile pod vodstvom Suzane Lipar, ki je poskrbela, da se člani društva lahko tudi sami preizkusijo v številnih ustvarjalnih tehnikah in skupaj oblikujejo glino, izdelujejo čestitke, oblikujejo nakit, obvladujejo tehnike pastela itd.

Zaradi ljubiteljev literature in občudovalcev mojstrov pisane besede vse tja od prvega srečanja s pisateljem Antonom Ingoličem leta 1978 na prireditev z imenom Dolenjski knjižni sejem vabijo številne ugledne ustvarjalce. Med njimi so Feri Lainšček, Neža Maurer, Svetlana Makarovič in Boris Pahor. Letošnji 35. dolenjski knjižni sejem so posvetili Tonetu Pavčku, pred enim letom umrlemu slovenskemu pesniku, nepozabnemu dolenjskemu rojaku iz Šentjurija pri Mirni Peči. O njem je tekla beseda s poetovim srčnim prijateljem, pesnikom Cirilom Zlobcem in hčerko, gledališko igralko Sašo Pavček. Na spremnih prireditvah v tednu druženja s knjigo, ko predstavijo tudi celoletno slovensko knjižno produkcijo, so se družili še z režiserji Nejcem Gazvodo, Klemnom Dvornikom, Žigo Vircem, Rokom Bičkom in pisateljem Tadejem Golobom.

Poleg tega da je zadnjih deset let predsednik društva, Mitja Pelko vodi tudi novomeško galerijo Krka. Ko ga vprašam, katera od dozdajšnjih razstav mu je ostala najbolj v spominu, morda Lamutova leta 1995, Spacalova 1998., Rabuzinova 2002., Prančičeva 2004. ali katera druga od številnih, ki jih vsako leto prirejajo v upravni stavbi Krke v Novem mestu, odgovori: »Tista, ki šele prihaja!« Te dni prihaja razstava hrvaških umetnikov z otoka Brač, slikarke Dine in kiparja Lovra Jakšića.

Kud Krka si bo tudi v prihodnje prizadeval v svoje aktivnosti vključevati zaposlene, najmlajše ustvarjalce, ki se na ustvarjalno pot šele podajajo, in tudi najbolj uveljavljena in zveneča imena iz Slovenije in tujine ter tako prispevati k vznemirljivosti in raznolikosti kulturnega življenja. Vsekakor mnogo več kot za kulturo storijo za to poklicane in plačane institucije.