LJUBLJANA – Slavoj Žižek, svetovno znani filozof, ki so ga nekateri poimenovali kar 'filozofski zabavljač', ima na nekatere življenjske dileme zanimiv pogled. Na spletnem portalu theguardian.com je odgovarjal na vprašanja bralcev in iz njegovih odgovorov smo izluščili nekaj zabavnih, a tudi zanimivih misli.
Ne ve, kako je biti on
Na vprašanje, kako je biti on sam, je odgovoril naslednje: »Ne vem, ker jaz nisem jaz.« Nadaljeval je, da toliko dela zato, da ubeži samemu sebi, poleg tega pa ne verjame v iskanje globljega pomena v samem sebi. »Če to počneš, odkriješ le veliko dreka,« pravi in meni, da resnica ne tiči globoko v nas samih, temveč leži nekje zunaj.
O navezanosti in ljubezni
Žižek ve tudi, zakaj se v resnici ne zaljubljamo radi: »Ljubezen želimo nadzorovati. Kot varen seks,« pravi. V nasprotju z nekaterimi, ki pravijo, da navezanost na zunanje stvari škoduje, sam meni, da je najboljše ravno to – da se navežemo na zunanje objekte. »Če pišeš knjigo, pozabiš na vse drugo. Če si zaljubljen, pojdi do konca, vse žrtvuj za ta objekt ljubezni ... Zato se danes nočemo več zaljubljati,« pojasnjuje. Všeč mu je sicer možnost, da v ljubezni kdaj doživi tudi padec. »Živega se počutim le, ko padam,« pravi, »kajti padec pomeni nov začetek ...«
Dolgočasje prinese ustvarjalnost
Nekdo ga je vprašal tudi, kaj meni o dolgočasju. »Mislim, da je dolgočasje začetek vsakega verodostojnega dejanja,« je dogovoril, češ da je tudi bog Adamu ustvaril Evo, ker mu je bilo dolgčas, prav tako se osamljeni ljudje, ker jim je dolgčas, združujejo v skupnosti. »Ker smo se Evropejci dolgočasili, smo ustvarili kolonializem,« razmišlja in dodaja, da smo zdaj naveličani Zemlje, zato želimo v vesolje. Brez dolgočasja po njegovem ne bi bilo ustvarjalnosti: »Če ti ni dolgčas, le neumno uživaš v položaju, v katerem si.«
Kategorija sužnjev
Če vas zanima, kako pomembna je danes sreča, ima Žižek odgovor, da sreča nikoli ni bila pomembna in da je težava to, da nikoli ne vemo, kaj v resnici želimo. Zato svetuje: »Če hočeš ostati srečen, ostani neumen.« Meni tudi, da pravi mojstri (v čemer koli že) nikoli niso srečni, saj je sreča »kategorija sužnjev«.
