LJUBLJANA – Vam je vroče? Potem se dobro pripravite, saj to ni še nič: pred nami je namreč vročinski val, ki bo trajal do konca meseca. Ta je drugi v letošnjem poletju, prvega smo preživeli med 15. in 22. junijem, ko smo namerili do 35 stopinj Celzija. Meteorologi opozarjajo, da naj bi drugo vroče obdobje, ki se je začelo s prvim delovnim dnem v tem tednu, trajalo vsaj deset dni. Najhuje bo od petka, 26. julija, do konca meseca, je povedal meteorolog Brane Gregorčič, ko bodo najvišje dnevne temperature ponekod po Sloveniji lahko presegle tudi 35 Celzijevih stopinj.
Samo nevihte
Vas zanima, kolikšna bo najvišja temperatura? Ponekod na obrobju Panonske nižine, na Primorskem in tudi v Ljubljani – bi lahko živo srebro pokazalo kar 37, celo 38 stopinj Celzija. V drugi polovici prihodnjega tedna naj bi se temperature znižale, je povedal Gregorčič, vendar znižanje ne bo izrazito, saj močne ohladitve in osvežitve ni na vidiku: »Rečemo lahko, da je izrazit vročinski val.« Dežja ne bo še vsaj deset dni, le osamljene vročinske nevihte, predvsem v sredo in četrtek. Visoke temperature še posebno težko prenašamo v povezavi z visoko zračno vlažnostjo, saj je tedaj sposobnost telesa, da se ohlaja z izhlapevanjem potu s kože, omejena: ko je s potom omočena več kot polovica površine telesa, smo toplotno že močno obremenjeni. Sreča je, da vlažnost zraka pri nas ni pretirano visoka: za zdaj je videti, pravi Gregorčič, da bo vročina suha, koliko sopare bo v zraku v prihodnjih dnevih, pa bomo videli sproti.
Pazljivo tudi na cesti
Telo si lahko vsaj malo opomore, kadar se noči ohladijo: če se osveži in naredi celo rosa, je malo laže. Sonce je resda naš prijatelj, a v zmernih količinah. Vročine ne smemo podcenjevati, dlje ko traja vročinski val, večja je obremenitev, več je zdravstvenih težav od kožnih izpuščajev in utrujenosti do vročinskih krčev, motnje zavesti in vročinske kapi. Visoke temperature pogosteje prizadenejo otroke do četrtega leta starosti, starejše od 65 let, kronične bolnike, ljudi z duševnimi motnjami, tiste s čezmerno telesno težo in tiste, ki delajo zunaj. Da bi se izognili težavam, moramo popiti dovolj tekočine, najbolje vode, omejiti moramo uživanje pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, tudi zelo hladnim pijačam se izogibamo, saj lahko povzročijo želodčne krče. Prostore zračimo zgodaj zjutraj in zvečer, rolete bodo čez dan odbile sonce. Če nismo ob morju, rekah ali jezerih, se ohladimo s hladno prho ali kopeljo, najbolj pa nas bo ohladila klima – že nekaj ur na dan koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini, svetujejo na Inštitutu za varovanje zdravja RS. Pozornost velja tudi na cesti: v obdobju velike obremenitve se namreč upočasnijo reakcijski časi, zbranost popusti.
Čakajoč na rekord
Lansko leto, ki velja za drugo najtoplejše v zadnjih sto letih, se je drugi poletni vročinski val začel že 28. junija in je trajal do 11. julija, avgusta pa sta mu sledila še dva. Skoraj vsako poletje imamo kakšen vročinski val, niti letošnje ni izjema, ali bomo letos postavili tudi rekord, je še prezgodaj reči, pojasni Gregorčič. Julija so bile res rahlo nadpovprečne temperature, a je treba upoštevati celotno poletje, je dejal meteorolog še prejšnji teden namreč ni kazalo, da je pred nami taka vročina, zdaj pa so se napovedi poenotile: »Ta vročinski val je lahko zadnji letos, lahko pa bo še kateri.«
Vroče poletje 2003
Pred natanko desetimi leti je Slovenijo prizadela huda suša, kmetje so izgubili polovico pridelka: poletje 2003 slovi kot najbolj vroče v zgodovini moderne dobe. Začelo se je z vročinskim valom, ki ga ni in ni hotelo biti konec. Sonce in vročina sta presenetila vse, po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS je tistega poletja zaradi vročine v Sloveniji umrlo 81 ljudi.
Topleje, manj dežja
V Sloveniji je bilo v prvih desetih dnevih julija opazno topleje kot v dolgoletnem povprečju. V Biljah, osrednji Sloveniji in Pomurju je odklon presegel tri stopinje Celzija. Večina ozemlja je bila od dve do tri stopinje toplejša kot običajno, le v visokogorju in Celju odklon ni dosegel dveh stopinj. Za več kot petino je bilo dolgoletno povprečje osončenosti preseženo v Ljubljani in na severovzhodu države. Večina države je imela do petine več sončnega vremena kot običajno, na severozahodu pa so zaostajali za običajno osončenostjo, najbolj v visokogorju, kjer je bil primanjkljaj večji od petine dolgoletnega povprečja.
V zadnjem mesecu je v Sloveniji padla podpovprečna količina dežja: od 18. junija do 18. julija je na Obali padlo le štiri odstotke dolgoletnega povprečja 1991–2010, na Goriškem 22, v Novem mestu 32, v Ljubljani 47, Mariboru 51, Celju in Murski Soboti pa malo nad 60 odstotkov dolgoletnega povprečja. Vsota padavin v vegetacijskem obdobju, ki je bila vse do preteklega meseca nadpovprečna zaradi obilnih padavin v spomladanskih mesecih, je v zadnjem mesecu že upadla pod povprečje.
