Najvišja priznanja s področja arhitekture pri nas, Plečnikova odličja za leto 2013, so nedavno prejeli avtorji projekta Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij (Ksevt) Vitanje, arhitekti Matija Bevk, Vasa J. Perović, Aljoša Dekleva, Tina Gregorič, Rok Oman, Špela Videčnik, Jurij Sadar in Boštjan Vuga. V obrazložitvi nagrade je žirija zapisala, da je objekt s svojo uporabno in simbolno sporočilnostjo morda ena najkompleksnejših arhitektur v Sloveniji vseh časov, ki s svojim vplivom sega daleč prek regionalnih meja – vse do kozmičnih razsežnosti. Vesoljski muzej v Vitanju je poklon in spomenik Hermanu Potočniku Noordungu, pionirju raketne in vesoljske tehnike slovenskega rodu.
Toda v Vitanju vsega tega ne bi bilo, to lahko mirno trdim, če ne bi bilo gledališkega režiserja, 1960. v Ilirski Bistrici rojenega Dragana Živadinova, idejnega očeta Ksevta, in kakopak še nekaterih, ki jih je navdušil z vizionarjem Potočnikom. Živadinov je umetnik, ki je umetnosti in Sloveniji pomagal vstopiti v vesolje. Leta 1985 je bil soustanovitelj Neue Slowenische Kunst (NSK) in bil obseden z gibanjem, torej tudi igranjem, v vesolju, breztežnostnem prostoru. Ko je spoznal svojo srčno damo, Dunjo Zupančič, vizualno umetnico, s katero ima tudi sina Aljošo, je NSK prenehal in 1995. vstopil v petdesetletni gledališki projektil 1995–2045 – Noordung. Leta 1998 je postal kandidat kozmonavt, izšolal se je v Rusiji, 1999. pa je realiziral Biomehaniko Noordung kot prvo celovito predstavo v pogojih breztežnosti. Malce pozneje se jima je pridružil Miha Turšič, oblikovalec v breztežnostnih prostorih in zdajšnji vodja Ksevta. Seveda je Živadinov navdušil še nekatere druge zelo pomembne može in dame doma in v svetu.
Zakaj prav Vitanje?
Kot pravi Živadinov, bi objekt lahko zgradili v Pulju, kjer se je Potočnik 1892. rodil, prav tako v Mariboru, kjer je obiskoval šolo, v Slovenj Gradcu, od koder je bil njegov oče Jožef, zdravnik in visoki mornariški častnik avstro-ogrske vojske, ali na Dunaju. Tam je postal inženir za raketno tehniko, zasnoval je temeljne skice in napisal – verjetno v samozaložbi, saj ga je imelo okolje za fantasta – ter leta 1929 tudi izdal znamenito knjigo Problemi vožnje po vesolju, pod katero se je podpisal kot Hermann Noordung, verjetno zato, ker je mislil, da se bo nemški avtor bolje prodajal kot slovenski. Živel je namreč v pomanjkanju. Njegova knjiga je v bistvu strateški načrt za prodor v vesolje in je bila prvi učbenik znamenitemu Wernerju von Braunu in njegovim sodobnikom. Potočnik je umrl, dolgo je bolehal za jetiko, v letu njenega izida, star komaj 37 let in je na Dunaju tudi pokopan.
»Herman Potočnik Noordung je prava srednjeevropska zgodba in razseljena osebnost,« pravi Živadinov. Mati Minka Kokošinek in njegov ded sta bila iz Vitanja, in ker mu je oče umrl, ko je bil star leto in pol, in je zanj skrbela mati, so se možje odločili za Vitanje, saj sta tam z mamo živela nekaj let. V kraju na obronkih Pohorja je tudi Živadinov našel vse razumevanje in podporo za gradnjo današnjega vesoljskega muzeja. Trije možje so še posebno zaslužni za to: Srečko Fijavž, direktor občinske uprave v Vitanju, ki je poskrbel, da je občina dala zemljo, kjer stoji muzej, znani univerzitetni profesor za ustavno pravo, dr. Janko Rupnik, ki se je od nekdaj navduševal nad gibanjem v vesolju, in Draganov mlajši gledališki kolega, igralec Blaž Šef; tudi njega privlači astronavtika in ima korenine v Vitanju.
Toda Živadinov je vedel, da brez podpore v tujini ne bo šlo. Nekdanji veleposlanik v ZDA Samuel Žbogar, do njega so ga pripeljali vplivni slovenski izseljenci, mu je predstavil Sunito Williams, ameriško astronavtko slovenskih korenin in kakopak zelo vplivno damo z močnimi povezavami v Nasi, ki bo te dni gostja v Vitanju. Zanimivo, da je Žbogar Sunito spoznal na bostonskem maratonu, oba sta namreč zagrizena tekača in maratonca.
Zveze v Rusiji
Zelo dobre zveze ima Živadinov tudi v Rusiji; kako tudi ne, prav Potočnikov učbenik je bil osnova ruskima vesoljskima znanstvenikoma Koroljevu in Tihonaronovu, konstruktorjema znamenitega Sputnika 1, izdelanega 1957. Mimogrede: letos mineva 40 let od poleta prve ženske v vesolje, to je bila ruska kozmonavtka Valentina Tereškova, ki je 16. junija 1963 obkrožila Zemljo z Vostokom 6 v krogli s premerom 2,5 metra, jeseni pa bo tudi ona obiskala Vitanje.
Brez evropskih sredstev (in seveda bruseljskih stricev) se pri nas ne da narediti skoraj ničesar več. Niti Ksevta ne. Zato je bil zelo primeren za pomoč evropski komisar za okolje Janez Potočnik, kajti prav on je Živadinovu pred leti predstavil še bolj vplivnega evropskega politika Güntherja Verheugna. Nemec, do konca obseden z vesoljem in gibanjem v njem, je dal Živadinovu popolno podporo, njegovo pisno priporočilo še danes odpira vsa vrata, tudi slovenska. Vesoljsko sodelovanje se je začelo, Verheugen pa nosi celo oblačila z našitki Noordung, izdelanimi pri nas.
Astronavtka Sunita bo danes tekla na Bledu
Sunita Willams, ki bo ves prihodnji teden na obisku v Sloveniji, bo danes, kot navdušena tekačica na dolge proge tekla na Bledu v sklopu akcije Tečem, da pomagam. Gre za niz dobrodelnih tekov, ki jih Lions klubi prirejajo danes in jutri v vseh večjih mestih po Sloveniji, tudi na Bledu. V sklopu prireditve Čarobni dan bosta današnji in jutrišnji tek priredila Lions kluba Bled in Bled Golf, potekala pa bosta v Zdraviliškem parku, in sicer ob 15. uri. Nedeljski tek bo potekal na kratki razdalji, a bo poseben v tem, da ga bodo udeleženci pretekli z zavezanimi očmi in tako občutili dojemanje sveta tako, kot ga dojemajo slepi, odprla pa ga bo ameriška vesoljka slovensko-indijskih korenin (vleče jih iz Leš pri Tržiču) Williamsova, ki je nosilka številnih rekordov: je ženska z najdaljšim samostojnim vesoljskim poletom, ima največ sprehodov po vesolju ter tudi najdaljšega med vsemi damami. Še posebno zanimivo je, da je v vesolju pretekla tudi dolžino bostonskega maratona. Vsa zbrana sredstva akcije Tečem, da pomagam bodo šla v dobrodelne namene, polovica gre Zvezi prijateljev mladine za projekt Družinski center, polovico pa bosta organizatorja namenila programom za slepe in slabovidne.