LJUBLJANA – V zadnjih dneh si kar težko predstavljamo, da smo že pošteno zakorakali v jesen. Topli sončni žarki in dnevne temperature blizu 20 stopinj Celzija nikakor ne spominjajo na jesenski čas, za katerega so poleg odpadanja listja z dreves značilne precej nižje temperature. A kot kaže, se razmeroma toplo vreme za to obdobje, ki se nadaljuje od sredine oktobra, še ne bo kmalu poslovilo.
Dežurni meteorolog iz Agencije za okolje RS Uroš Strajnar pravi, da vremenske karte za naslednjih petnajst dni še ne kažejo, da bi državo zajelo bolj zimsko vreme. »Za zdaj so nad nami vseskozi jugozahodni vetrovi, tako da k nam ne pride nič hladnega zraka, ta vztraja nad Rusijo oziroma Skandinavijo. Vsaj še petnajst dni, za kolikor imamo napoved, tega hladnega zraka ne bo k nam,« razloži dogajanje nad Evropo, ki blagodejno vpliva na vreme pri nas.
Dva lepa dneva
Kako trpežen in trdovraten je topel zrak, pove že dejstvo, da se je po pretekli najhladnejši noči v teh dneh meja sneženja z 2000 metrov nadmorske višine spustila na 1100 metrov. O snegu v nižinah še ni bilo ne duha ne sluha, zaradi tistega v gorah pa se večina tako in tako ne obremenjuje. Pred nami sta dva razmeroma lepa dneva, ko poleg oblakov in do 15 stopinj Celzija dnevnih temperatur ne bo manjkalo niti sonca. Res je, kot pravi Strajnar, da bodo na svoj račun najbolj prišli predvsem tisti Slovenci, ki živijo v vzhodnem delu države in ob obali. »V četrtek se bo po meglenem jutru zabasalo od zahoda, tako da samo na vzhodu pričakujemo sončno vreme,« pravi sogovornik in dodaja, da nas čaka precej deževen konec tedna, a kakšnih posebnih temperaturnih pretresov kljub temu ni pričakovati.
Pogled v malce bolj oddaljeno preteklost sicer razkriva, da smo bili Slovenci na včerajšnji dan pred pol stoletja priče zares visokim temperaturam, na večini meteoroloških postaj v Ljubljanski kotlini je bila izmerjena najvišja novembrska temperatura v zadnjih desetletjih pa tudi drugod je bilo nenavadno toplo za ta letni čas: »V Črnomlju se je temperatura dvignila do 23,6 stopinje, v Novem mestu so namerili 22,8 stopinje, v Celju 22,3, v Lipah na Barju 22 in v Ljubljani 21,9 stopinje Celzija,« so zapisali v agenciji za okolje.
Nevarnost poplav
Če so tako visoke temperature prej izjema kot pravilo, pa so za začetek novembra precej običajne padavine. Te so bile lani v tem obdobju krive za uničujoče poplave v večjem delu države, najhuje je bilo na Štajerskem, kjer so bili zaradi narasle Drave poplavljeni številni domovi. Letošnje močne padavine so nas zajele v nedeljo in glede na podatke hidrologov jih je bilo precej: »Padavine so bile v nedeljo popoldne precej močne, količina je bila večja od pričakovane, to pa je povzročilo, da so se vodostaji dvignili še bolj, kot je bilo pričakovati,« razloži dežurni hidrolog iz agencije Nejc Polajnar. Posledica so, kot nadaljuje, močnejši porasti rek na zahodu in severozahodu države: »V Posočju lahko presežejo opozorilne vrednosti pretokov, pri tem lahko pride do manjših razlivanj. Izpostavimo lahko reko Vipavo s pritoki, ki lahko poplavi na območju vsakoletnih poplav.« Ali lahko tudi v drugih krajih pričakujemo poplavljanje rek? Sogovornik pravi, da trenutno kaže, da ne, in dodaja: »Če se bodo padavine nadaljevale, se lahko tudi drugje pojavijo težave. Težava je vedno v tem, kako dobro lahko predvidimo, kje bodo padavine in koliko jih bo.« Razloži še, da so vodonosniki v tem letnem času polni in ob pogostejših padavinah lahko hitreje sledijo hitrejši odtoki. »In če so zasičena tla, hitreje sledi površinski odtok, to pa pomeni, da pride voda hitreje do reke, to pa dvigne vodostaj, kar povzroči razlivanja,« še pojasnjuje.
Kot že rečeno, je bila količina padavin v nedeljo nad pričakovanji (na Idrijci 92 mm, na Voglu jih je, denimo, padlo 140 mm), morje, ki lahko zaradi povišanega plimovanja tudi danes dopoldne poplavi nižjeležeče predele obale, pa se je obnašalo v skladu s pričakovanji.
Podrta drevesa in električni mrk
Ob prehodu hladne fronte je državo v nedeljo popoldne zajel močnejši veter. V Ribnici je razkril obrobe na strehi tamkajšnje cerkve, na Bregu pri Kočevju se je znesel nad streho stanovanjske hiše, na stavbi na Mestnem trgu v Ljubljani je dobesedno premetaval strešnike, o podrtih drevesih pa so poročali tudi z Otočca in iz Tribuč. Veter je nagajal tudi na Obali, občani so v Valdoltri opazili odtrgano jadrnico.
