Preboldčan Žiga Hriberšek, študent likovne akademije v Ljubljani, je začel projekt mozaične slike uresničevati pred približno dvema letoma, in sicer na pogorišču predhodnega projekta. »Aprila 2011 sem dobil idejo, da bi zabeležil eno leto svojega življenja v obliki majhnih prostoročnih risb, skic, ki bi predstavljale po en dan v letu. Za vsak dan ena risba – torej 365 dni, 365 risb. Projekt sem po nekaj mesecih opustil, ker se mi ni zdel konceptualno dodelan. Iz teh poskusov pa je v začetku 2012. nastala nova ideja. Rešitev se je začela zarisovati, ko sem nekega dne dobil nalogo, da napišem kratek sestavek o sebi. Kdo sem. Na videz preprosta naloga je naenkrat postala dokaj zahteven podvig, še posebno ker sem želel v opis resnično zajeti samega sebe in se s tem izogniti suhoparnemu naštevanju podatkov,« razlaga Žiga.
Iz prejšnjega projekta si je izposodil osnovne elemente – risbe, ki prikazujejo posamezne dogodke v njegovem življenju. Njihovo število se je s 365 povečalo na 420. K tem je dodal še koncept mozaične depikcije: »Vse slike po določenem zaporedju sestavljajo večjo sliko, ki se začne s premikom gledišča zarisovati v moj avtoportret. Če jo opazujemo od blizu, se pred nami izrisujejo risbe v zaokroženi celoti, te pa se z razdaljo začnejo razblinjati v nerazločen kolaž odtenkov, iz tega kaosa pa se na določeni točki zarisuje moj obraz.« Obraz mladega umetnika, ki je tudi navdušen športnik – tekač in planinec.
Iskanje izgubljenega časa
Žiga pravi, da je vsak trenutek v življenju, ki ustvari spomin, zaokrožena celota, ki z minevanjem bledi. Spomini izginjajo, ostaja pa njihov vpliv. »Ta pa je ključnega pomena, saj je glavni sestavni del posameznikove identitete. Človeka namreč gradijo trenutki in izkušnje, ki ga zaznamujejo. Vse, kar je bilo v preteklosti, je izgubljeno, ostajajo samo bežni mentalni zapisi. Edini način, prek katerega jih lahko poglobljeno razumemo, pelje skozi razumevanje samega sebe v sedanjem trenutku,« filozofira preboldski umetnik. Naslov slike se mu je na koncu ponudil kar sam – Iskanje izgubljenega časa. S tem je želel prikimati enemu največjih pisateljev 20. stoletja Marcelu Proustu, ki je s svojim ciklom romanov Iskanje izgubljenega časa odločilno vplival na dojemanje bistva introspekcije. »Proust mi je s svojo kontemplativno metodo izjemno pri srcu, saj opozarja, da je pomemben del vsake umetniške stvaritve v procesu nastajanja. Proces ustvarjanja pa je eden izmed načinov iskanja samega sebe.«
Za čast in funte
Očitno pa čas, ki ga je Žiga vložil v projekt, ni bil zaman, saj ga je strokovna komisija mednarodnega natečaja Derwent Art Prize London uvrstila med 70 najboljših, dela katerih bodo na ogled na razstavi v londonski galeriji The Nall Galleries in potem še drugod. Žigova slika je velika 320 X 210 cm, nastajala je od 800 do 1000 ur. »Začel sem z zbiranjem in risanjem vsakega izmed 420 motivov, to je trajalo okoli leto in pol. Motive sem zajemal iz vsakdanjega življenja, variirajo pa od najpomembnejših in najbanalnejših dogodkov, ki so se mi pripetili v letu in pol. Ko so bili zbrani vsi, sam izdelal avtoportret za predlogo, nato pa sem začel risbe postavljati v pravo zaporedje. Ko je bil mozaik postavljen, smo vsako risbo pritrdili na podlage, te pa na večji panel, ki je sestavljen iz šestih manjših. Slika se razstavi na šest delov v velikosti približno en kvadratni meter,« še pojasni. Do 1. julija je moral njeno fotografijo po elektronski pošti poslati v London, kjer je komisija do 15. julija izbrala 70 najboljših. Razstavo bodo odprli 19. septembra, tri dela bodo nagradili, na spletu pa je do 31. avgusta tudi glasovanje za nagrado javnosti. Izbranec te bo prejel 500 funtov, še desetkrat več pa umetnik, ki ga bo določila žirija.
Od balkona do Londona
Žiga Hriberšek je obiskoval preboldsko osnovno šolo, maturiral je 2005. na gimnaziji Center Celje in se nato odločil za študij na likovni akademiji, ki ga končuje. Pravi, da je v likovne vode zašel bolj po naključju. Nekega poletja je njegov mlajši brat risal na balkon; bilo mu je dolgčas, zato se mu je pridružil. Narisal je nekaj zanimivih risb in ob tem užival. Risanja se je potem loteval vse pogosteje – in spoznaval, da je to to.
