Zidanica Miška Kranjca vse bolj kup ruševin

VELIKA POLANA – »Z možem se večkrat odpeljeva v Terme Lendava. In vedno greva tudi po poti Miška Kranjca. A kaj ko je zidanica v Lendavskih goricah vsako leto bolj porušena, kmalu od nje ne bo ostalo nič več. Zato vam pošiljam nekaj slik, da bodo ljudje videli, kako ravnamo z našo kulturno dediščino,« nam je pred dnevi pisala naša bralka in hkrati ljubiteljica narave ter kulturne dediščine Ida Pušnik.

In res, odkar so leta 1978 na vinski kleti pisatelja Miška Kranjca, v osrčju Lendavskih goric, postavili tablo z napisom Kranjčeva zidanica / kulturno‒zgodovinski spomenik, na objektu ni bilo veliko narejenega. Zob časa je pač naredil svoje in zidanica se je začela podirati in kaziti okolico. Propadel je tudi vinograd. Lani so ga vendarle posekali in vse skupaj nekako očistili, že sosedje so se pogosto jezili zaradi neurejenosti, še posebno zaradi kač, ki so se menda množile po zapuščenem in zaraščenem vinogradu. Že pred leti so se domačini in lastniki vinogradov na Lendavskih goricah pritoževali in pozvali lendavsko občino, naj pomaga. Občasno so že sami pokosili odvečno travo in upali, da bi bilo manj kač, v letih 2011 in 2012 pa jih je končno, namesto domače občine, razveselil Damjan Jaklin, župan občine Velika Polana, kjer je bil pokojni pisatelj rojen.

Velikopolanska občina je namreč takrat od najožjih sorodnikov Miška Kranjca, ki je bil tudi vinogradnik, za simbolično ceno 4200 evrov kupila pisateljevo zidanico, vinsko klet pa še vinograd v Lendavskih goricah, vse to namerava postopoma obnoviti. Že lani so očistili zaraščeno parcelo, spomladi naj bi na novo posadili vinsko trto, pozneje bo sledila še sanacija objekta.

Zasadili bodo 2000 trsov

Kot pravi župan Jaklin, je bila občina ves čas pripravljena od pisateljevih sorodnikov kupiti klet, vinograd in preostalo zemljišče, vendar jim posla zaradi različnih vzrokov prej ni uspelo skleniti. Kranjčevi sorodniki so imeli le dve možnosti: ali naj klet, ki je zaščitena kot kulturni in zgodovinski spomenik, obnovijo ali jo prodajo nekomu, ki bi jo bil pripravljen po strokovnih navodilih spomeniškega varstva popolnoma obnoviti.

Zgodilo se je drugo, kupila jo je občina Velika Polana, pa čeprav se tudi lokalne skupnosti ubadajo z velikim pomanjkanjem denarja. »Občina je pisateljevo zapuščino v Lendavskih goricah kupila predvsem zato, ker je bil naš rojak in ker je vinska klet etnografska značilnost Lendavskih goric. Kranjec je bil seveda tudi vinogradnik, zato bomo v enem od prostorov obnovljene kleti uredili etnografsko zbirko na temo zgodovine vinogradništva v tem delu Lendavskih goric, kjer je bila in je še vedno večina lastnikov vinogradov prav iz naše občine. Ponovno bomo uredili tudi spominsko sobo. Kranjec je bil politično zelo dejaven v delavskem gibanju med prvo in drugo svetovno vojno, v kleti pa je bil leta 1938 ustanovljen tudi okrožni komite KPS za Prekmurje,« je dejal župan Jaklin, ki je vsekakor razveselil najbližje sosede ta hip še neugledne zidanice v Lendavskih goricah.

Po drugi strani pa niti sam župan ne ve, kdaj bodo klet le začeli obnavljati. Zemljišče so sicer že očistili, velikopolansko vinogradniško društvo pa naj bi spomladi na novo zasadilo vinograd in zanj tudi skrbelo. »Takoj ko bo vreme dovoljevalo, bomo zasadili 2000 trsov (laški rizling, šipon in modro frankinjo). Končujemo projektno dokumentacijo, poteka tudi postopek pridobitve gradbenega dovoljenja, sledila bo priprava finančne konstrukcije, tako da še zdaleč ne moremo oceniti, koliko bo vse skupaj stalo,« je razkril župan Jaklin, ki tudi ni mogel povedati, kdaj bo vse skupaj zaključeno.

Turistični biser

Mariborska enota zavoda za spomeniško varstvo je že pred časom pripravila dokumentacijo o izvirni podobi kleti, zavod za spomeniško varstvo Maribor pa je dokumentacijo za obnovo kleti pripravil že leta 1978. Takrat so v manjši sobi uredili zbirko ohranjenih dokumentov o naprednem gibanju v Prekmurju pred drugo svetovno vojno, a je z leti, tako kot celotna klet, propadla.

Klet bodo obnavljali izključno z nepovratnimi sredstvi, ki bi jih po županovih besedah radi pridobili na razpisih države in EU. Koliko bodo uspešni, ni mogoče napovedati, saj, kot je dodal, prihaja obdobje nove finančne perspektive EU.

V nasprotju z zidanico v Lendavskih goricah v Veliki Polani že vrsto let vzorno skrbijo za Kranjčevo rojstno hišo, v kateri je stalna razstava o življenju in delu Miška Kranjca. V hiši je bilo med obema svetovnima vojnama uredništvo Ljudske pravice in je zelo dobro obiskana. Organizirano jo obiskujejo šolarji, veliko je tudi turistov. V gospodarskem delu domačije so uredili tako imenovano pisateljsko sobo, v katero na povabilo občine prihajajo ustvarjat literati. V prihodnjih dneh bodo na dvorišču domačije postavili štiri montažne ateljeje za slikarje. Župan Jaklin pravi, da bi radi, da bi se v pisateljevi domačiji kar največ dogajalo, saj bi s tem popestrili tudi turistično ponudbo v občini in s tem pritegnili še kakšnega gosta več.