VELIKA POLANA – Odkar so leta 1978 na vinski kleti pisatelja Miška Kranjca v osrčju Lendavskih goric postavili tablo z napisom Kranjčeva zidanica, kulturnozgodovinski spomenik, na objektu in bližnjem vinogradu ni bilo veliko narejeno. In zob časa je pač povzročil svoje, saj se je zidanica začela podirati in kaziti okolje, ob tem je propadel tudi vinograd. Jeza sosedov ni veliko pomagala. Večkrat so se pritoževali na občini Lendava, predvsem so se bali kač, ki so se menda namnožile ob zapuščeni stavbi in vinogradu. Občasno so pokosili odvečno travo, da bi bilo vsaj plazilcev manj, zdaj pa jih je namesto domače lendavske razveselil župan občine Velika Polana Damjan Jaklin.
Za simbolično ceno
Velikopolanska občina je namreč od najožjih sorodnikov Kranjca, ki je bil tudi vinogradnik, za simbolično ceno 4200 evrov kupila pisateljevo zidanico, vinsko klet in vinograd v Lendavskih goricah. Že to jesen nameravajo očistiti zaraščeno parcelo, spomladi pa bodo na novo posadili vinsko trto, pozneje sledi sanacija objekta. Kot pravi župan Jaklin, je bila občina vseskozi pripravljena od pisateljevih sorodnikov kupiti klet, vinograd in preostalo zemljišče, vendar posla zaradi različnih vzrokov niso sklenili. Kranjčevi sorodniki so imeli le dve možnosti: klet, ki je zaščitena kot kulturni in zgodovinski spomenik, bi morali obnoviti ali jo prodati komu, ki bi jo bil pripravljen popolnoma obnoviti po strokovnih navodilih spomeniškega varstva.
Čeprav se tudi lokalne skupnosti ubadajo z velikim pomanjkanjem denarja, je občini Velika Polana vendarle uspelo opraviti nakup. »Občina je pisateljevo zapuščino v Lendavskih goricah kupila predvsem zato, ker je bil naš rojak in ker je vinska klet etnografska značilnost Lendavskih goric. Kranjec je bil tudi vinogradnik, zato bomo v enem od prostorov obnovljene kleti uredili etnografsko zbirko na temo zgodovine vinogradništva v tem delu Lendavskih goric, kjer je bila in je še večina lastnikov vinogradov prav iz naše občine. Ponovno bomo uredili tudi spominsko sobo. Kranjec je bil politično zelo dejaven v delavskem gibanju med prvo in drugo svetovno vojno, v kleti pa je bil 1938. ustanovljen okrožni komite KPS za Prekmurje,« pravi župan Jaklin, ki je vsekakor razveselil najbližje sosede.
Vzorna skrb za rojstno hišo
Po drugi strani niti župan ne ve, kdaj bodo klet obnovili. Zemljišče bodo zagotovo očistili še pred zimo, velikopolansko vinogradniško društvo pa bo spomladi na novo zasadilo vinograd in zanj skrbelo. Mariborska enota zavoda za spomeniško varstvo je že pripravila dokumentacijo o izvirni podobi kleti, Zavod za spomeniško varstvo Maribor pa tudi za obnovo kleti že leta 1978. Takrat so v manjši sobi uredili zbirko ohranjenih dokumentov o naprednem gibanju v Prekmurju pred drugo svetovno vojno, a je z leti, tako kot celotna klet, propadla. Klet bodo obnavljali izključno z nepovratnimi sredstvi, ki bi jih po županovih besedah radi pridobili na razpisih države in EU. Koliko bodo uspešni, ni mogoče napovedati, saj, kot je dodal, prihaja obdobje nove finančne perspektive EU.
Za rojstno hišo vzorno poskrbljeno
V primerjavi z zidanico v Lendavskih goricah v Veliki Polani že vrsto let vzorno skrbijo za Kranjčevo rojstno hišo, v kateri je stalna razstava o življenju in delu pisatelja. V hiši je bilo med obema svetovnima vojnama uredništvo Ljudske pravice in je zelo dobro obiskana. Organizirano tja prihajajo šolarji, veliko je tudi turistov. V gospodarskem delu domačije so uredili tako imenovano pisateljsko sobo, v katero na povabilo občine prihajajo ustvarjat literati. V prihodnjih dneh bodo na dvorišču domačije postavili štiri montažne ateljeje za slikarje. Župan Jaklin pravi, da bi radi, da bi se v pisateljevi domačiji veliko dogajalo, saj bi s tem popestrili turistično ponudbo v občini in pritegnili tudi več gostov v kraj.
Kranjčeve ulice v sedmih mestih
Slovenski pisatelj Miško Kranjec se je rodil 15. septembra 1908. Pisal je črtice, socialne povesti, pokrajinske kmečke povesti, novele in reportažne ter partizanske romane. Po njegovih delih so posneli filme Strici so mi povedali, Povest o dobrih ljudeh in Življenje v močvirju. Po njem se imenujejo ulice v sedmih slovenskih mestih: Celju, Lendavi, Ljubljani, Mariboru, Moravskih Toplicah, Murski Soboti in Turnišču ter dve osnovni šoli. Umrl je 8. junija 1983 v Ljubljani.
