NA KOŽO

Zgrešene reforme

Objavljeno 01. junij 2015 00.35 | Posodobljeno 01. junij 2015 00.36 | Piše: Matej Lahovnik
Ključne besede: komentar

Mladi danes študirajo predolgo in se zaposlujejo prepozno.

Matej Lahovnik. Foto: S.N.

Verjetno se še mnogi spominjate zgrešenih šolskih reform v prejšnjem sistemu, ki so svoj neslavni konec doživele s sistemom usmerjenega izobraževanja. Družbeni sistem se je zamenjal, želja po eksperimentiranju v šolstvu od osnovne šole do univerze pa je ostala. Najprej smo brez dovolj tehtne razprave uvedli devetletko v osnovne šole in jo tako podaljšali za eno leto. Programi v osnovnih šolah so še vedno prepolni balasta in se prepogosto ne dovolj utemeljeno spreminjajo iz leta v leto.

Največjo spremembo pa je z bolonjsko reformo doživel celoten visokošolski študij. Namen je bil dober, in sicer skrajšati študij, tako da bodo mladi hitreje prišli do diplome, saj znanje hitro zastareva, in se kot strokovnjaki čim prej zaposlili. Rezultat pa je ravno nasproten. Mladi danes študirajo bistveno dlje, saj po prvi triletni stopnji ne morejo dobiti zaposlitve, zato logično nadaljujejo študij na drugi stopnji. Ko k temu prištejemo še absolventski status, ugotovimo, da študirajo do šestindvajsetega leta, da dosežejo univerzitetno izobrazbo. Slovenija je tako danes ena izmed tistih držav, kjer se mladi najpozneje zaposlijo. Največja težava pa je, da je bolonjska reforma prinesla tudi kup popolnoma nesmiselnih programov, ki mladim ne zagotavljajo primernega znanja, zato po koncu študija niso zaposljivi. Takšen primer je biopsihologija, ki ni niti biologija niti psihologija oziroma ne tič ne miš.

Znanka mi je pred kratkim pojasnila, da so se celo študentje sami pritožili, da je študij nekaj čisto drugega, kot so pričakovali. Podobnih programov, ki mladih ne opremijo z ustreznim znanjem za zaposlitev, je vse preveč. Nič nam ne pomaga, da smo država z nadpovprečnim deležem mladih, ki študirajo, če jih vpisujemo tudi v precej nekoristne programe. Po drugi strani pa smo kot družba preveč zanemarili in podcenjevali različne poklicne srednješolske programe, po katerih so mladi že po treh ali štirih letih brez večjih težav našli zaposlitev. Zdi se, da bi tako kot na vrsti drugih področij tudi pri oblikovanju šolskega sistema potrebovali nekaj več zdrave pameti. 

Deli s prijatelji