ŽIČE – Zdaj je pravi čas za nedeljski izlet na južno stran Konjiške gore, kjer domujejo ostanki kartuzije, ki je bila ustanovljena okoli leta 1160 kot prva zunaj francoskega in italijanskega ozemlja. Pogled na Tiho dolino sv. Janeza vas bo navdušil. V objemu gozdov se odpira pogled na zgornji del samostana. Videli boste vhod, za njim na desni strani pa ostanke samostanske cerkve sv. Janeza Krstnika in drugih objektov, ki so nekoč služili samostanskemu življenju. V tem delu so najprej živeli patri, v spodnjem, v vasi Špitalič, pa bratje laiki ali konverzi. Od slednjega ni ostalo nič razen imena kraja, ki nosi ime po špitalu, in Marijina cerkev, ki je najstarejša z rednim bogoslužjem v Sloveniji.
Kartuzijane iz Velike kartuzije pri Grenoblu je v te kraje povabil štajerski mejni grof Otokar, ki jim je daroval zemljišče ob gornjem toku potoka Žičnice. Ostanki tega posvečenega kraja v sebi nosijo izjemno zgodovino. Kartuzijani so puščavniški red in njihovo asketsko življenje se ni kazalo samo v spoštovanju strogih redovnih pravil, ampak v odnosu do okolja, v katerem so živeli. Ko boste vstopili v skelet cerkve patrov, vas bo nagovoril kamen v odličnem gotskem slogu, čeprav ne manjka niti romanskih arhitekturnih elementov. Ker kartuzijani niso opravljali bogoslužja za druge, so bili njihovi cerkveni zvoniki majhni in postavljeni tako, da je bila veriga za zvonjenje blizu oltarja. Ta zvon je klical patre k bogoslužju in vsak, ki je vstopil pred oltar, je pozvonil ter tako sporočil Gospodu: Tukaj sem.
Od meniških celic so ostali samo temelji
Lepo so ohranjeni zunanja kapela, obrambni in ribji stolp. V nekdanjih gospodarskih poslopjih, ki so takoj na levi strani, ko vstopite na ozemlje samostana, so danes zorilne kleti za penino konjiškega podjetja Zlati grič. Kartuzijo nenehno obnavljajo in dopolnjujejo njene vsebine. Pred vstopom vanjo boste srečali svojevrstni objekt, ki nosi staro ime za gostilno – gastuž. Samostani so namreč vzdrževali tudi poslopje zunaj klavzure, ki je bilo na voljo popotnikom, da so se spočili, najedli in po potrebi naspali. Objekt je delno odprt, vendar bo s polno ponudbo zaživel maja. To je najstarejša gostilna v Sloveniji.
V spodnjem delu samostana, v vasi Špitalič na koncu doline, so imeli menihi tudi špital, prostore za svoje bolne brate pa tudi popotnike, ki so potrebovali zdravstveno pomoč ali okrevanje. Marijina cerkev se ponaša s čudovitim romanskim portalom, nad njim pa je kamniti timpanon s podobo jagnjeta, katerega odlitek je za spomin na svoj prvi obisk v Sloveniji prejel papež Janez Pavel II.
Žički kartuzijani so imeli veliko posesti, ki so jo prejeli kot darovnice okoliških plemičev, odlične vinograde, sadovnjake in ribnike ter izjemno bogato knjižnico. Za potrebe svojega špitala so izdelovali zdravila in bili uradno priznani kot farmacevti. Imeli so tudi glažuto, v kateri so izdelovali stekleničke za svoja zdravila. V času cerkvenega razkola med letoma 1391 in 1410 je Žička kartuzija postala sedež generalnega priorja. V tem času so ta kraj obiskovali priorji iz samostanov iz Srednje Evrope.
Obisk Tihe doline sv. Janeza vam bo odkril še druge podrobnosti, najprej mir. Tu je tako tiho, da lahko poslušate tišino. Videli boste samostanski zeliščni vrt, potomko najstarejše trte na svetu, kapelice, ribnike in čudovito naravo, ki se pravkar prebuja. Gotovo se boste še vrnili, s kolesom ali pa kar peš.
