Zgodovinska dragocenost iz garaže

Morja so bila nekoč pomembne pomorske poti, zaradi česar so bila mesta ob njih še bolj izpostavljena boleznim kot kje v notranjosti. Tako je morda utemeljeno razmišljanje, da se je tam tudi lekarništvo razvilo zelo zgodaj. Prvi šolani lekarnarji so v naša obalna mesta prihajali iz Benetk, intelektualno pomembnega sedeža Beneške republike. Trgovci so k nam prinašali tudi zdravila in od tam so poleg visokih uradnikov prihajali zdravniki ter lekarnarji. Morda se celo izkaže, da je bila prva javna lekarna odprta kje na naši Obali in ne v današnjem samostanu minoritskega reda v Olimju, ki slovi za eno od treh najstarejših ohranjenih v Evropi?!

Slikarjevo darilo

Takšno razmišljanje je v Piranu spodbudila predstavitev dragocene lekarniške omare, katere novodobna zgodba se je začela leta 2006. Njena dotedanja lastnica Marija Prah Jenko iz Portoroža pravi: »K nam domov je prišla taka, kot smo jo dali naprej. Pokojni mož jo je dobil od slikarja Pavla Zamarja Zappe. Vedel je, da je dragocena, a ne od kod je in da je tako pomembna. Kakšnih dvajset let je bila nedotaknjena v garaži, po moževi smrti pa sem spraševala, ali bi jo kdo imel. Bila je težka, velika in ni ga bilo, ki bi ga zanimala.«

Ni vedela, kaj naj z njo, in je muzejsko svetovalko Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran Duško Žitko prosila, naj jo pride pogledat. Oko strokovnjakinje za piransko dediščino je takoj ocenilo, da gre za izjemno dragoceno in verjetno zadnjo ohranjeno piransko lekarniško omaro. »Lekarništvo ima v Piranu zelo dolgo tradicijo. Z njim so se gotovo ukvarjali tukajšnji redovniki, frančiškani, dominikanci, benediktinci, ki so poznali zdravilne učinke slanice, solinskega blata in še česa. Pridobivali so vedenje in si ga predajali iz roda v rod. Pozneje pa so Pirančani različne vede in tudi medicino ter farmacijo študirali na univerzah v Benetkah in Padovi. V mestnem arhivu in v muzeju hranimo njihove diplome iz 17. in 18. stoletja. Odkritja edinstvenega kosa pohištva, ki priča o zgodovini piranskega lekarništva, smo se nadvse razveselili. Sprva pa smo menili, da omara izvira iz oficine lekarne Fonda s Trga 1. maja, ki se ponaša z dolgo tradicijo.«

Muzeju so odkup lekarniške omare leta 2007 z donacijo omogočile Obalne lekarne Koper, potem pa je kar predolgo čakala na sredstva za obnovo. Konservatorsko-restavratorska dela so zaupali mizarju Marijanu Markežiču iz Pregare, ki se je strokovno izkazal že pri restavriranju koprskega lekarniškega pohištva. Ni se ustrašil zelo slabega stanja omare. Les je bil okužen z insekti, močno poškodovan in razpokan, furnir je na več delih odstopal od podlage, ponekod je odpadel, precej lesenih modeliranih ter steklenih in kovinskih delov je manjkalo, tudi predali, deli stebričev, prijemala, napisne ploščice, vratni tečaji, ključavnice in ključi.

Iz lekarne Lion

Ob začetku restavratorskega posega pa je vse presenetilo in razveselilo odkritje; na spodnjem delu sta se ohranili signatura in datacija: »Giovanni Troian, Falegname feci, Isola li 20 Luglio 1905.« Zapis z grafitnim svinčnikom neizpodbitno pravi, da je omaro 20. julija 1905 izdelal mizar Giovanni Troian iz Izole. S tem so odpadla ugibanja o času nastanka ter o provenienci. Ker se tudi sicer razlikuje od pohištva oficine lekarne Fonda s Prvomajskega trga, kar kaže stara fotografija te lekarne, zdaj vemo, da je iz nekdanje lekarne Lion, ki je bila v današnji Župančičevi ulici. Družina Lion pa je imela lekarno tudi v zdraviliško-turistično prebujajočem se Portorožu.

Izjemno dragocen in odlično restavriran eksponat piranske kulturne dediščine, za katerega je replike prijemal izdelala restavratorka in akademska slikarka Mira Ličen Krmpotić, je že umeščen med druge kulturnozgodovinske eksponate v »pianu nobile« piranskega pomorskega muzeja. K temu so pripomogle tako Obalne lekarne Koper kot sredstva muzeja in iz projekta Open Museums (Program čezmejnega sodelovanja Slovenija–Italija 2007–2013 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj).

Z novo pridobitvijo, ki priča o bogati lekarniški dejavnosti v Piranu, je Pomorski muzej dokazal, da njihova dejavnost ni le prezentiranje kulturnozgodovinskih predmetov, ampak tudi pridobivanje, restavriranje in raziskovanje predmetov, ki pričajo o zgodovini in kulturi Pirana.

Ob tem so nadvse svarilne besede Duške Žitko, ki pravi: »Ne moremo toliko dediščine ohraniti, kolikor je lahko uničimo, če se pravočasno ne odločimo za njeno varovanje.« Ob tem omenja prizadevanje zgodovinarja dr. Miroslava Pahorja in umetnostne zgodovinarke Brede Kovič, ki sta si v petdesetih letih zaman prizadevala, da bi kot muzejsko zbirko v celoti ohranili piransko lekarno Fonda, ki je bila ustanovljena leta 1862. Zaradi neprimernega odnosa do dragocene kulturne dediščine pa je bil takrat ves njen inventar odtujen, enako kot tudi vsa predmetna dediščina obeh lekarn Lion.