Modrost veli, da je zgodovina naša najboljša učiteljica, a vendar je videti, da se ljudje od nje ne znamo prav veliko naučiti. Neprestano se vrtimo v istih krogih ponavljanja napak in vztrajno padamo na ista zavajanja. Tako pač je, zgodovina je izrazito antropocentrična, vsak ima svoje dojemanje časa in dejanj, kar dodaja k ukrivljeni sliki in vrednotenju preteklih dogodkov. To seveda vpliva tudi na našo prihodnost. Predvsem pa je skrb vzbujajoče naše popolno nerazumevanje časovnih okvirjev, v katerih delujejo različni naravni in družbeni sistemi. Posledično nismo sposobni dojeti daljnosežnosti škode, ki jo lahko naša dejanja povzročijo naši neposredni fizični in socialni okolici.
S tem spoznanjem se diplomacija in politika pogosto poslužujeta povzročanja razdorov, saj z njihovo pomočjo dolgoročno destabilizirata območja ali skupine ljudi. Pri tovrstnih manipulacijah se rada pojavi beseda kolektivni spomin. To je ena tistih stvari, ki v Mariboru očitno ne obstajajo. To dokazuje nedavna osupljivo visoka podpora nekdanjemu županu in popolno pomanjkanje občutka odgovornosti vseh tistih, ki so mu omogočili leta dvomljivih praks, ki so mesto ob Dravi spravile v nezavidljivo situacijo. Lep primer načrtno uvedenega razdora je tudi razklanost Slovenije na naše in njihove. Druga svetovna vojna tukaj še odmeva, kar ne preseneča, saj od njenega konca še ni minilo niti 70 let.
A v tem kratkem času se je naše okolje občutno spremenilo. Z onesnaževanjem smo sprožili novo masovno izumiranje vrst, dolgotrajno destabilizacijo vremena, predvsem pa smo uničili obrambne sisteme planeta ter ga pahnili v vrsto pozitivnih zank, kot je sproščanje metana iz permafrosta. In čeprav sami sedimo na tem planetu in ne moremo nikamor drugam, se ne zmoremo premakniti na bolje. Kolumnisti, ki ustvarjajo javno mnenje in se posvečajo analizam slovenske duše, imajo vrsto odgovorov, ki pa niso nič drugega kot mnenja in prikriti klici na pomoč. Grde misli imajo navado, da ostajajo in postanejo del ponavljanja zgodovine. In v tem primeru delujejo izključno antropocentrično. Čas bo zacelil vse rane in zadejal poslednjo.
