AGROMETEOROLOŠKA NAPOVED

Zgodnji krompir na Primorskem že romal v tla

Objavljeno 26. marec 2015 08.02 | Posodobljeno 26. marec 2015 08.03 | Piše: Andreja Sušnik

Velikokrat se je po izročilu sajenje krompirja povezovalo z obdobjem velike noči kot na primer v Angliji sajenje na veliki petek – Good Friday. Obstaja tudi nekaj priporočil v povezavi s polno luno. Krompir potrebuje temperaturo tal vsaj 8 °C.

Prvi spomladanski dnevi. Foto: A. K. Baribal

Ker krompir potrebuje okrog 2 do 3 tedne, da vzkali, pred saditvijo na strani ARSO ali v svojih dnevnikih preverimo, kdaj se pri nas običajno pojavlja zadnja slana. Za saditev je najpomembnejša temperatura tal.

Na Primorskem imajo že temperaturo 8 °C, ki je primerna za sajenje krompirja. Če niso pokrita s snegom, se lahko konec marca pod prekrivko posadi krompir tudi v osrednji Sloveniji.

Kljub temu je od konca marca do prve dekade aprila še velika verjetnost ohladitve, zato je tako sajen krompir primerno prekrivati.

Kaj lahko opravimo v zadnji dekadi marca

• Zaradi slabših vremenskih razmer in mraza pozimi je nekatere sadne vrste (breskve, marelice, vinska trta, kutine, orehi in robidnice) priporočljivo saditi le spomladi, saj sadike, ki jih posadimo jeseni, pogosto propadejo. Zdaj je skrajni čas, da posadimo katero od njih!

• Ste ob dnevu voda (22. marec) razmislili, kako boste zalivali vrt v letošnjem letu? Imate zbiralnik deževnice? 

Pet gomoljev na kvadratni meter

Moderno postaja, da čim več zelenjave vzgojimo sami.

Z nakaljevanjem semenskega krompirja in prekrivko lahko pospešimo vznik za dva tedna. Tako bomo prve plodove za lastno porabo izkopavali že sredi maja. Kali naj bodo dolge od 2 do 5 mm. Globina saditve naj bo od 5 do 10 cm, odvisno od vrste tal.

Če so tla težka, če so gomolji drobni ali grebeni visoki, sadimo plitveje. Če ima krompir predolge kali spomladi, jih moramo odstraniti in pred saditvijo krompir ponovno nakaliti.

Običajno sadimo cele od 35 do 45 mm debele zdrave semenske gomolje. Rezani gomolji so mnogo bolj občutljivi za bolezni, z rezanjem se prenašajo tudi nekatere nevarne virusne bolezni.

Če gomolje režemo, moramo to storiti vsaj 3 do 6 dni pred saditvijo, smiselno je tudi razkužiti nož z varekino.

V premokra tla ne sadimo, ker sicer povzročimo zbitost, ki pozneje onemogoča potrebno obdelavo. Ko mine nevarnost spomladanske slane, prekrivke lahko odstranimo. 

image

Napoved

Tudi koledarsko smo zakorakali v pomlad. Sonce že ima svojo moč. Nekaj kapelj dežja je ponekod ozelenilo travo, marsikje pa so tla suha in dež, ki bo v sredo zajel vso Slovenijo, bo dobrodošel.

Pihal bo vzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Do četrtka zjutraj bodo padavine ponehale. Čez dan bo večinoma suho, le ponekod na zahodu bo morda padla še kakšna kaplja.

Vremenski obeti od 26. do 31. marca

Do petka bodo naši kraji pod vplivom ciklonskega območja v severnem Sredozemlju, ki se bo nato predvidoma pomaknilo proti vzhodu, nad zahodno Evropo pa se bo okrepilo območje visokega zračnega tlaka.

V četrtek bodo padavine prehodno oslabele, v petek pa bo spet nekaj več možnosti zanje. V nadaljevanju se obeta suho vreme, tudi z nekaj sonca. 

 

Breskova kodravost

Vremenske razmere z dnevnimi temperaturami zraka okrog 10 °C so pospešile razvoj breskev.

Trdovratna bolezen teh dreves je breskova kodravost.

Pojavi se med brstenjem. Listi se nakodrajo v obliki mehurjaste tvorbe in odpadejo. Bolezen se naseli tudi na plodove, ki zakrnijo v razvoju.

V fenološki fazi brstenja je nevarnost okužbe breskev in nektarin z breskovo kodravostjo velika, še posebno če se po toplem obdobju začne deževno vreme. Gliva se začne razvijati, ko dnevne temperature zraka presežejo 6–8 °C.

Pri škropljenju upoštevajmo vremensko napoved, pazimo, da temperature zraka niso prenizke in da ni vetra.

Upoštevajmo predpise za varstvo voda in čebel. V primeru ohladitve in padca nočnih temperatur zraka pod 0 °C se škropljenje opravi šele po ponovni otoplitvi zaradi preprečitve morebitnih ožigov. 

23. marec 1850

Letos mineva 165 let od začetka neprekinjenih meteoroloških opazovanj v Ljubljani.

23. marec 1950

Veljati je začela konvencija Svetovne meteorološke organizacije, zato na ta dan praznujemo svetovni dan meteorologije.Tema letošnjega je Poznati podnebje za učinkovito ukrepanje. Poudarja pomen v zadnjih desetletjih pridobljenega znanja o podnebju v prizadevanjih za odločnejše odzive na podnebne danosti in spremembe ter spremenljivost podnebja. Za domačo uporabo obstaja pravilo, da sadimo 5 krompirjev na kvadratni meter. Marsikdo nima te sreče, da bi imel svoj zelenjavni vrt, ima pa prostorček na balkonu, zato lahko poskusite tudi s saditvijo krompirja v vreče.

 

Deli s prijatelji