To, da Slovenija in z njo Slovenci vsaj dobrih dvajset let zaostajamo za nečim, kar se, po sicer neki izkrivljeni logiki, imenuje razviti svet, je jasno. Vendar ste kdaj pomislili, da ima to tudi vrsto dobrih plati? Razviti svet lahko itak doživimo že z nekajurno avtomobilsko vožnjo v smeri severa ali zahoda, kar olajševalen pa je občutek, da ta svet ne more tako hitro do nas. Vsaj zdi se tako. Vendar prihaja. Z vsem svojim bliščem in udobjem na eni strani ter z vso izrojeno pokvarjenostjo na drugi. V mali, naivni podalpski vasi nismo pripravljeni ne na eno ne na drugo.
Pa ne bomo o udobju, hitro se ga navadi vsaka opica, poglejmo drugo plat. Strinjam se, da je moč verjeti ameriškim raziskavam, ki so Slovenijo razglasile za četrto najmirnejšo državo na svetu, vendar v današnjem svetu to ni kakšna posebna referenca, mar ne? Sploh če upoštevamo trend rasti kriminala. Povsod, še posebno pri nas.
No, ko govorimo o mirnosti naše države, je to zgodba o jajcih. V svoji polpretekli zgodovini smo se z južnimi brati, s katerimi smo si delili državo, premalo skavsali in tako iz brezjajčne genske zasnove prišli le do poljajčne ali jajčnojajčne. Na kakšne resne proteste, ki presegajo metanje tujih jajc, najpogosteje kurjih, v stene parlamenta, lahko tako pozabimo. To dobro ve vsak najmanjši politikant v deželi, sicer bi svoja jajca že zdavnaj pobral kam na varno.
Vendar niti ne gre za to. Preprosti ljudje spremembe opažajo predvsem v povečanju malih goljufij in prevar. Tam, kjer so neposredno in osebno oškodovani. Sam bi goljufije razdelil na dve vrsti. Na tiste, ki izkoriščajo človeško lakomnost in željo po hitrem zaslužku, ter tiste, ki zlorabljajo človeško dobroto in pripravljenost pomagati. V prvo vrsto spadajo številni piramidni sistemi, mrežni marketingi, internetni sistemi za igranje iger na srečo in podobni nategi. Tudi prodaje vseh mogočih čarobnih izdelkov. Čez človeško neumnost je pač ni. V drugo pa zaigrane nesreče, kjer sledi rop, štopanja z izsiljevanji prijave posilstev, mreže beraških mater z omamljenimi otroki v naročjih in še in še. Primer, ko sta brhki mladenki po čiščenju avta na parkirišču enega od nakupovalnih centrov nekega gospoda prepričali, da ju pelje do drugega centra in ga nato med oralnim zadovoljevanjem okradli, kar se mu je potem v istem tednu zgodilo še trikrat, ne šteje.
Kakor koli, priznam, da se mi v primeru goljufij prve vrste oškodovanci ne smilijo pretirano, včasih začutim celo rahlo afiniteto do originalnosti in iznajdljivosti prevarantov. Sem pa v drugem primeru besen kot ris in bi tovrstne barabe za dolgo pospravil na hladno.
Nič, medtem ko se država ukvarja predvsem sama s sabo in s tem, kako nahraniti svoj megalomanski aparat, se bomo morali sami nekako znajti v okolju kriminala, prevar in goljufij. To ne pomeni, da lahko ignoriramo utapljajočega se otroka ali poskus posilstva, če ocenimo, da gre zares. Pomeni pa, da dopuščamo možnost, da je zaigrana situacija, kjer smo žrtev prevare. Ker pa v tovrstnih položajih itak reagiramo instinktivno, je smiselno, da se fokusiramo na izgradnjo imunosti proti prevaram prve vrste. Če ste včlanjeni v vsaj dva mrežna marketinga, če so vam že nekajkrat prodali zgodbo, da boste obogateli, če so vam prodali že ducat preparatov in vsaj enkrat toliko čarobnih čistil ter celo napravo, ki iz avtovtiča za vžigalnik zmanjšuje porabo goriva, ste več kot primeren pacient.
