LJUBLJANA – »Pričakovanja se poslabšujejo v vseh segmentih gospodarstva. Najbolj v gradbeništvu, ki je na psu,« je prvak SLS Radovan Žerjav pojasnil graf ob svoji predstavitvi pred parlamentarnem odborom za gospodarstvo. Poteguje se za ministra, sam pa je uvodoma dejal, da bo minister za konkurenčnost.
13 zahtev
Kaj zahteva gospodarstvo? Kandidat Žerjav se je v predstavitvi naslanjal na 13 zahtev, ki so jih že leta 2011 oblikovali gospodarstveniki na srečanju na Brdu. Žerjav ukrepe svoje vlade opisuje kot interdisciplinarne. Pravi, da bo opravljal širšo povezovalno funkcijo. V prvih sto dneh namerava narediti najnujnejše, da odstrani spiralo pesimizma in se vrne optimizem, v gospodarstvu pa začnejo nastajati nova mesta. Predvsem je treba gospodarstvo finančno in poslovno razbremeniti.
Vlivanje več poguma
Prvi ukrep, ki ga napoveduje Žerjav, je finančna razbremenitev slovenskega gospodarstva. Prva bo sprememba dohodninske lestvice, druga uvedba socialne kapice. Olajšave za raziskave in razvoj nameravajo zvišati s 40 na 100 odstotkov. Sistem uveljavljene olajšave pa naj bi bistveno olajšali. Načrtujejo tudi neomejeno olajšavo za investicije. S tem naj bi podjetnikom vlili več poguma. »Ker to potrebujejo,« pravi Žerjav.
Znižanje davka od dohodkov
Žerjav je izpostavil, da je v koalicijski pogodbi predvideno postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb na 15 odstotkov. Uvedli naj bi tudi pavšalne davke za mikro podjetja in samostojne podjetnike. Tako bodo tudi legalizirali del sive ekonomije. Po Žerjavovem mnenju so prav mala in mikro podjetja tisti specifični potencial, ki omogoča hitrejši preboj iz krize. Dodaja, da pomena velikih sistemov s tem ne podcenjuje. »Smo v času, ko je treba izrazito povečati odgovornost za delovanje velikih sistemov, posebej tistih v državni lasti.«
Popolnoma jasno po njegovem mnenju postaja, da so trgovske verige predimenzionirane.
Adijo, davčne tajnosti
Pomembna se zdi ministrskemu kandidatu tudi ukinitev davčne tajnosti pri podatkih o neplačnikih. To je tudi korak k povečanju plačilne discipline. Enako velja za delodajace, ki ne plačujejo prispevkov.
»Če bi želeli zakomplicirati postopke, bi težko sestavili zakon, ki je tako zapleten kot naš,« pravi Žerjav. Tu misli predvsem na postopke za umeščanje objektov v prostor in pridobivanje dovoljenj. Tu izgubljamo tudi tuje investicije, je prepričan.
Žerjav, ki je bil v preteklosti že minister za promet, kot posebej pomemben v poslu omenja čas. »Ker čas je denar.« Čeprav je to na prvi pogled administrativno vprašanje, meni, da je tudi ogromna finančna obremenitev za gospodarstvo.
Hitra dokapitalizacija NLB
Banke so pozabile, da dodane vrednosti ne prinaša zaklad, ampak ljudje na trgu, je še dejal, čeprav opozarja, da banke ne bodo v njegovi pristojnosti.
Zanikal je, da je proti vstopu tujega partnerja v NLB. »Dokapitalizacija, kakršna koli že bo, se mora zgoditi hitro,« je dejal. Pa tudi, da se zaveda, da brez tujih investicij ne bo rasti. »Ker so s privatizacijami za izbrance domači kapital porabili, je treba spodbuditi tuje investicije.«
Ne ure, ampak koliko so pripeljali v Slovenijo
Posebej pomembno se mu zdi izkoristiti infrastrukturo, ki jo imamo. Posebej je izpostavil JAPTI. Informacijski sektor je tisti, v katerega bo treba privabiti tuji zasebni kapital, pravi.
»Ne vidim možnosti, da bi železniški križ gradili na način, kot smo izgradili avtoceste,« pravi Žerjav. Dodaja, da bo imela posebno veliko vlogo gospodarska diplomacija. Mala podjetja bo treba vključiti v izvozno aktivnost podjetij. Rezultate gospodarskih atašejev bo zahteval mesečno. Pri tem ga ne bodo zanimali potovanja, ure, ampak, koliko so pripeljali v Slovenijo.